Čeprav je Slovenija v Sočiju presegla vsa pričakovanja, igralci po tekmi s Švedsko niso mogli prikriti, da so zaradi poraza razočarani, potem ko so pokazali veliko željo po novi senzaciji. »Nihče noče izgubiti zadnje tekme. Čez nekaj časa, ko se bo vse skupaj umirilo, bomo izredno ponosni na izjemen dosežek. Slovenijo smo predstavljali tako, kot se spodobi. Naša ekipa je zelo posebna. Zelo malo je zasedb s takšnim ekipnim duhom in na to moramo biti zelo zelo ponosni. Upam, da nas bo svet odslej bolje poznal tudi zaradi hokeja. Z velikim ponosom sem prišel v Soči, še z večjim se bom vrnil v Los Angeles,« je vtise strnil prvi zvezdnik Anže Kopitar.
Po dveh tretjinah, ko je Švedska vodila z 1:0, je skupaj s soigralci trdno verjel v presenečenje in nov slovenski čudež na ledu, ki pa ga ni bilo, ker je za dosego gola enostavno zmanjkalo energije. »Po takšnem nastopu v Sočiju zdaj veliko bolj verjamem, da se Slovenija lahko uvrsti tudi na olimpijske igre čez štiri leta. Glede na starost ta ekipa še ni rekla zadnje besede. Ker so se fantje brez mene že nekajkrat vrnili v elitni razred svetovnega hokeja, ne dvomim, da bodo to naredili tudi na svetovnem prvenstvu skupine B v Južni Koreji,« je dodal Kopitar in odhitel v slačilnico, kjer pa ni bilo veliko časa, da se poveselijo ob zgodovinskem dosežku. Morali so pohiteti s pripravljanjem prtljage. Večina reprezentantov je le nekaj ur po zadnjem znaku sirene s posebnim letalom že odpotovala proti Sloveniji in dobesedno z ljubljanskega letališča takoj naprej v svoje klube po Evropi, Kovačevič neposredno iz Sočija v Kazahstan, Muršak v Moskvo, Kopitar v Los Angeles...
Kapetan Tomaž Razingar je soigralcem položil na dušo, da je kljub porazu primeren trenutek za veselje. Na ledu so resnično pokazali vse, kar so bili sposobni. Skupaj s soborci je obžaloval le, ker so prejeli štiri gole v zadnjih 20 minutah. »Če bi mi kdo pred olimpijskimi igrami dejal, da bomo v četrtfinalu izgubljali proti Švedski z 0:1 in imeli svoje priložnosti, bi mu rekel, da je nor. Vsi fantje si zaslužijo velik priklon. Na strani Švedske je bila igralska kakovost, na slovenski pa so ekipni duh, želja in ponos tudi naredili svoje. Škoda, da Švedov nismo še malo bolj spravili v škripce. V seštevku so bili boljši in zasluženo zmagali,« je povedal Tomaž Razingar. Ni mogel skriti ponosa, da so risi v domovini z dobrimi predstavami povzročili pravo evforijo. Ob slovesu je posebej poudaril, da na krilih Sočija Slovenija lahko igra uspešno na dveh velikih tekmovanjih v Južni Koreji: aprila letos na svetovnem prvenstvu skupine B in čez štiri leta na zimskih olimpijskih igrah. Glede na starost ima namreč večina fantov v nogah lahko vsaj še en olimpijski nastop. Za nekaj takšnega se mora liga EBEL z Jesenicami čim prej vrniti na Gorenjsko.
Igralci so v en glas poudarjali, da se niti še ne zavedajo vseh razsežnosti uspeha. »Ponosen sem, da Slovenija ni bila le udeleženec olimpijskega turnirja, ampak končala med najboljšo osmerico. Tukaj nismo padli v evforijo, a ko bomo prišli domov, se bomo šele dejansko zavedli, koga vse smo premagali, proti komu smo igrali in bili enakovredni,« je vtise strnil Andrej Tavželj. Bil je zelo ponosen, ko je slišal pohvale, kako je hokejska reprezentanca dajala ton dobremu vzdušju in delovala povezovalno v vsej slovenski olimpijski odpravi. »Ko smo šli na olimpijske igre, smo bili v ozadju. Uspelo nam je narediti pozitivno zgodbo. Lep občutek je bil, da smo del slovenske olimpijske družine,« je končal Tavželj. Ko bo obujal spomine, bo s ponosom dejal, da je Slovenija olimpijski turnir končala v isti fazi tekmovanja kot velika Rusija po porazu s Finsko. Če bi imeli Rusi takšen ekipni duh kot Slovenija, bi osvojili zato kolajno, ki za njih edina nekaj velja. Para jutrišnjega polfinala sta Švedska – Finska in Kanada – ZDA.
