Verjetno ciljate na to, da z vsemi zadevami vedno zamujamo za vsaj dva meseca in da tudi vam manjkajo informacije, o katerih bi radi pisali.
Res je, hkrati pa smo navajeni, da Olimpija pred vsako sezono naznani, da začenja večletni sanacijski projekt. Kako naj ljudje sploh še verjamejo temu?O tem, kaj so govorili v preteklosti, ne morem veliko povedati, saj sem v klub prišel decembra lani. Povrhu nimam niti časa razmišljati o teh stvareh, saj je glavni imperativ, da 12. septembra uspešno startamo s sezono. Zakaj bi nam ljudje zaupali, sprašujete. Rekel bi, da je vredno poskusiti. Tistim, ki že vrsto let verjamejo v to zgodbo, ni lahko. Sam lahko obljubim, da bom vztrajal do takrat, ko dejansko ne bo več rešitve. Sem pa prepričan, da se Olimpija lahko postavi na noge, a bo treba veliko delati.
Obstaja bojazen, da se bo ponovil lanski december, ko je klubu zmanjkalo denarja za tekočo zimo?Lahko se ponovi. Za Olimpijo je ključno, da vzpostavi stik z večjimi in novimi sponzorji. Ne verjamem, da lahko z obstoječimi pokrovitelji dosežemo drugačne pogoje. Rabimo sponzorje, ki bodo vezani na konkreten dogodek, kot je tekma. To je ob uspešnem marketinškem pristopu pot, da bi se izognili problemom lanskega decembra.
Direktor Sekelj pravi, da sponzorjev ni zaradi slabe gospodarske klime. Kako jih potem privabiti?Z nečim novim in drugačnim. Če želimo biti uspešni, moramo biti vodilni med drugačnimi. Ocenjujem, da je potencial ogromen. Če nam uspe, bo tudi konkurenca postala pozorna na Olimpijo in nam bodo hitro sledili. Treba je vedeti, da prvi vedno pobere največji del pogače. Zagotovo bomo naleteli na marsikatero oviro, vendar nam lahko uspe.
Kot predsednik ste precej bolj aktivni kot vaša predhodnika Mitja Mejač in Ditka Maučec. Kje ste bili ves ta čas?Do 21. leta sem igral hokej, potem sem se usmeril v študij. Aci Ferjanič me je kasneje prepričal, da postanem hokejski sodnik, in po nekajmesečnem oklevanju sem izkoristil priložnost. Sodil sem trinajst let, nato pa nisem videl nove motivacije in se popolnoma posvetil službi. Je pa bila Olimpija zame vedno domač klub. Mnogo ljudi me sprašuje, zakaj sem zdaj prevzel predsedniško funkcijo. Če je ne bi, bi nam zapadla bančna garancija za nastop v EBEL, kar bi pomenilo, da se zdajle ne bi pogovarjala o naslednji sezoni, ampak bi se s klubom verjetno ukvarjal stečajni upravitelj. Alternative ni bilo. Ne zagotavljam, da bo zgodba uspešna, a naredili bomo vse, kar je v naši moči. Želel bi si tudi, da bi bilo ljudi s tovrstnim razmišljanjem več.
Jih iščete?Vsekakor, vendar jih v tako kratkem času ni lahko najti. Najprej seveda poiščeš prijatelje in znance, ki jim zaupaš. Zdaj je zraven deset ali enajst novih ljudi. Sestavili smo koncept iz štirih stebrov – pri prvem gre za pravne zadeve, pri drugem za finance, pri tretjem za sodelovanje z mediji, četrti koncept pa je marketinški.
V katerem stebru je Sekelj?Matjaž je bistveno bolj vpleten v postavitev ekipe. Jaz pri pogajanjih ne sodelujem in tudi ne želim. Želim pa, da je končna številka pod nadzorom, saj ne smemo prekoračiti zmožnosti. To je osnova in za zdaj sodelujemo zelo korektno, kooperativno in delavno.
Sezona finančno torej še ni pokrita?Pokritost ta hip še ni zadovoljiva, je pa vzpostavljenih ogromno nekih kontaktov in konceptov, s katerimi bi lahko zagotovili normalno financiranje in temelj, da drugo leto res začnemo poplačevati dolgove. Zavedam se, da moramo že zdaj ustvariti presežek, saj nas lahko zaradi šibke finančne situacije že en nepredvidljiv dogodek hitro vrže na stran, kjer ni več rešitve.
Prejšnji teden ste imeli na vratih pisarne obvestilo izvršitelja. To je že kar stalnica pri Olimpiji.Ta kuverta mi ni všeč, ker vem, na katero leto se nanaša dolg. Načinov reševanja je več, predvsem pa je treba pogledati, kaj se da rešiti. Če zdaj zapremo klub, potem ni nobene rešitve za dolgo vrsto upnikov. Treba je omogočiti pregledno poslovanje, uvesti organizacijske spremembe. Če bo tako, je Olimpija v nekaj letih lahko zdrav klub.
Na trgu ima Olimpija težave tudi zato, ker je njen ugled porušen.Res je. Moja naloga je, da potencialne sponzorje prepričam z dolgoročnim programom. Prvi vtisi niso tako slabi, zagotovo pa v tem trenutku ni nikogar, ki bi prispeval tolikšno vsoto denarja, da bi poplačal vse dolgove. Takšne osebe niti ne pričakujem, imam pa občutek, da so nas sponzorji začeli spremljati in da je Olimpija spet na radarju. Prav gotovo pa si ne smemo privoščiti še ene sezone, kot je bila zadnja, saj klub v tem primeru ne bi zdržal.
Pomembno je tudi, da izboljšate komunikacijo med slačilnico in pisarno.Nedvomno. Z igralci smo se že pogovarjali in se bomo še naprej. Jaz sem jim vedno na voljo. Doslej so ti pogovori potekali zelo korektno z obeh strani, možnost napredovanja pa seveda še vedno obstaja.
Olimpija ima verjetno najmlajšo zasedbo v zadnjih letih v EBEL. Zakaj ta korak šele zdaj, ko teče voda v grlo?Včasih je zelo težko uskladiti pričakovanja sponzorjev z realnostjo, povrhu pa se je tudi gospodarska klima v zadnjih letih izjemno poslabšala. Res je, da smo vsako leto v sanaciji, drži pa tudi, da so lahko nekatere stvari kako leto še sprejemljive, a potem že v kratkem postanejo utopija. Res si želim, da bi državo končno zajel val optimizma, da bi se vzpostavila želja po nečem drugačnem. V nasprotnem primeru tudi Olimpije ne čakajo nič boljši časi, kot so sedaj.
Za trenerja ste postavili Fabiana Dahlema iz Nemčije in s tem precej tvegali, saj gre za nepoznano ime. Zakaj Ivo Jan ni dovolj dober, če se je lani izkazal in mu je slačilnica zelo zaupala?Najini pogovori z Ivom so bili izjemno korektni, vemo pa, da medsebojna komunikacija med garderobo in upravo v zadnji sezoni ni bila najboljša. Bilo je preveč slabih informacij in negativne energije. V kolikor ni zaupanja, ne moremo pričakovati uspešne zgodbe. Sam verjamem, da bo Ivo Jan odličen trener, tudi privoščil bi mu uspeh, a v trenutnih razmerah ni najbolj primerna rešitev za Olimpijo. Ocenjujem, da je bil razhod enostavno neizbežen. Klub dejansko želi startati z drugačno zgodbo. Nastop Fabiana Dahlema mi je bil izjemno zanimiv. Pogajanja so bila dolga, a ko smo se srečali v Ljubljani, sem bil še bolj prepričan, da je Dahlem pravi trener za Olimpijo.
S čim vas je prepričal? S karizmo?S karizmo in konceptom dela, ki ga zagovarja. Zdi se mi, da smo tukaj našli stične točke.
Se bo nov koncept poznal tudi v tem, da igralci ne bodo enostransko prekinjali pogodb kot v zadnjih mesecih?Absolutno ne bi želel, da se tovrstne zadeve ponavljajo. Verjetno bi se z boljšim funkcioniranjem celotnega ustroja Olimpije dalo izogniti sporom, ki jih imamo zdaj s hokejsko zvezo glede transfer kart. Vsak takšen problem nam vzame dodatno energijo, ki bi jo lahko usmerili v delovanje kluba. Se je pa krovna zadeva zgodila takrat, ko nismo izpolnili dogovora, poleg tega pa tudi komunikacija ni stekla, kot bi morala. Se bo pa verjetno treba navaditi, da bo Olimpija v naslednjem obdobju igralce vzgajala in jih promovirala. To pomeni, da bomo verjetno vsako leto tudi kakšnega izgubili.
Olimpija in HZS lani nista bili v najboljših odnosih. Kako je zdaj, ko ste postali tudi podpredsednik zveze?Poznajo se premiki na boljše, so pa še odprte določene stvari, ki jih moramo doreči. Ocenjujem, da je moja največja kvaliteta v tem, da se lahko z vsakim normalno pogovarjam. V hokeju nisem z nikomur skregan, kar je pomembno za reševanje problemov.
Boste zdaj sami vodili pogovore z zvezo?Tako je. Kot rečeno, se bo z igralci dogovarjal direktor Sekelj, smo pa že vzpostavili kontrolne mehanizme, tako da sem seznanjen z vsako pogodbo v klubu.
Do začetka sezone je še dober mesec dni. O čem bo tekla debata, če vas aprila 2015 spet povabimo na intervju?O načrtih Olimpije za sezono 2015/16.
In kakšne bodo ugotovitve o zadnjem letu dela?Da je bilo boljše, kot smo se nadejali, in da nismo pričakovali ekstremov.
