Poleg gradnje ali nakupa neprofitnih stanovanj in začasnih bivalnih enot je na razpisu mogoče sodelovati tudi s projekti za pridobitev in urejanje urbanih zemljišč, za prenovo obstoječega stanovanjskega fonda ter za pripravo razvojnih projektov in dokumentacije. Novak je pomanjkanje slednje označil kot eno večjih težav, zato na skladu razmišljajo, da bi s posebnim razpisom spodbudili prav pripravo ustrezne dokumentacije in tudi na tak način pospešili gradnjo neprofitnih stanovanj. Analiza lanskega (prav tako slabega) odziva občin na razpis je namreč pokazala, da je manko projektne dokumentacije drugi najpogostejši razlog za stanovanjsko neaktivnost občin.
Prvi je seveda pomanjkanje denarja na občinski ravni. Finančni položaj občin ni lahek, vendar je še večji problem pomanjkanje družbene volje v občinah, meni predsednik uprave SSRS. Predsednica zbornice in direktorica ljubljanskega stanovanjskega sklada Jožka Hegler pa je opozorila na visoke stroške za obnovo postaranih občinskih infrastruktur (vodovod, kanalizacija, ceste), s katerimi se soočajo občine. Velika težava je tudi dostopnost do zemljišč, saj so po denacionalizaciji in po njihovem prenosu na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov občine (to še posebno velja za manjše) praktično brez njih. Pri tem se soočajo z velikimi težavami pri njihovem odkupu, predvsem pri fizičnih osebah, ki nočejo prodajati ali pa prodajajo po zasoljenih cenah. Edini učinkovit pritisk je nesorazmerno veliko nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, je Heglerjeva spomnila na nepriljubljen ukrep. Na SSRS skušajo nakup zemljišč spodbuditi z javnim pozivom, po katerem bodo v prihodnjih treh letih odkupovali gradbene parcele, druga urbana zemljišča in nepremičnine ter stanovanja in stanovanjske stavbe. Prijave v prvem krogu so po Novakovih besedah presegle pričakovanja, saj so jim ponudili več kot 3000 stanovanj, tretjino v Ljubljani. Nova težava, s katero se soočajo občine, pa je nov sistem subvencioniranja najemnin, ki je nadomestil znižane najemnine in socialne pomoči. Pokazalo se je, da so novi pogoji preostri, saj je število subvencioniranih najemnin precej manjše od nekdanjega števila znižanih najemnin.Le tretjina občin ni brezvoljnih
LJUBLJANA - Zakonodaja lokalnim skupnostim nalaga, da se aktivno lotevajo reševanja stanovanjskih težav svojih prebivalcev. Vendar se v praksi kaže, da je tretjina občin na tem področju resnično aktivna, tretjina se ga loti le občasno, medtem ko se preostala tretjina s stanovanjsko politiko sploh ne ukvarja, ugotavlja predsednik državnega stanovanjskega sklada Jože Novak .