Na letošnji razpis za zagotavljanje neprofitnih najemnih stanovanj v slovenskih občinah se je do začetka aprila odzvalo le 30 občin in skupaj poslalo 41 vlog za posojila in za soinvestitorstvo sklada. Prijavljene občine so pripravljene zgraditi 608 stanovanj in 80 bivalnih enot, kar bi stalo 11 milijard tolarjev, sklad pa naj bi prispeval 6,6 milijarde tolarjev. V razpisu je letos na voljo pet milijard tolarjev (pol kot posojila in pol kot soinvestitorski vložek), tako da so jih prispele vloge že precej presegle. Vendar izkušnje kažejo, da približno četrtini občin ne uspe pravočasno pripraviti ustrezne dokumentacije za izvedbo projektov, zato je po Novakovi oceni še vedno na voljo približno milijarda tolarjev. Čeprav se uradni rok izteče v začetku jeseni, pa je predsednik uprave sklada zbrane predstavnike iz občin pozval, naj svoje prijave pošljejo še junija in julija.

Poleg gradnje ali nakupa neprofitnih stanovanj in začasnih bivalnih enot je na razpisu mogoče sodelovati tudi s projekti za pridobitev in urejanje urbanih zemljišč, za prenovo obstoječega stanovanjskega fonda ter za pripravo razvojnih projektov in dokumentacije. Novak je pomanjkanje slednje označil kot eno večjih težav, zato na skladu razmišljajo, da bi s posebnim razpisom spodbudili prav pripravo ustrezne dokumentacije in tudi na tak način pospešili gradnjo neprofitnih stanovanj. Analiza lanskega (prav tako slabega) odziva občin na razpis je namreč pokazala, da je manko projektne dokumentacije drugi najpogostejši razlog za stanovanjsko neaktivnost občin.

Prvi je seveda pomanjkanje denarja na občinski ravni. Finančni položaj občin ni lahek, vendar je še večji problem pomanjkanje družbene volje v občinah, meni predsednik uprave SSRS. Predsednica zbornice in direktorica ljubljanskega stanovanjskega sklada Jožka Hegler pa je opozorila na visoke stroške za obnovo postaranih občinskih infrastruktur (vodovod, kanalizacija, ceste), s katerimi se soočajo občine. Velika težava je tudi dostopnost do zemljišč, saj so po denacionalizaciji in po njihovem prenosu na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov občine (to še posebno velja za manjše) praktično brez njih. Pri tem se soočajo z velikimi težavami pri njihovem odkupu, predvsem pri fizičnih osebah, ki nočejo prodajati ali pa prodajajo po zasoljenih cenah. Edini učinkovit pritisk je nesorazmerno veliko nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, je Heglerjeva spomnila na nepriljubljen ukrep. Na SSRS skušajo nakup zemljišč spodbuditi z javnim pozivom, po katerem bodo v prihodnjih treh letih odkupovali gradbene parcele, druga urbana zemljišča in nepremičnine ter stanovanja in stanovanjske stavbe. Prijave v prvem krogu so po Novakovih besedah presegle pričakovanja, saj so jim ponudili več kot 3000 stanovanj, tretjino v Ljubljani. Nova težava, s katero se soočajo občine, pa je nov sistem subvencioniranja najemnin, ki je nadomestil znižane najemnine in socialne pomoči. Pokazalo se je, da so novi pogoji preostri, saj je število subvencioniranih najemnin precej manjše od nekdanjega števila znižanih najemnin.