»Smuči niso namenjene, da delajo puščice v snegu,« je dejal njen oče Jeff, »zato je tega nikdar nismo učili.« Prve smučarske korake je Mikaela Shiffrin naredila pri vsega dveh letih, ko se je v domači ulici dričala na plastičnih smučeh. Njen talent je bil tako očiten, da se je družina leta 2003 iz Vaila preselila v New Hampshire, kjer je Mikaela nadaljevala trde treninge. Skrb za njeno izobrazbo je prevzela mama Eileen, ki jo je šolala kar doma. Kadar ni bila za knjigami, je vijugala po belih strminah. Medtem ko so se njene vrstnice vestno udeleževala vseh mogočih tekmovanj, je ljubiteljica tenisa in nogometa ure in ure pilila tehniko, ki jo naposled usvojila do potankosti. Pri enajstih letih je nad njenim razvojem bdel Chip Knight, trikratni udeleženec olimpijskih iger. Kar je bilo mogoče videti, ga je osupnilo. »Neverjetno. Njena tehnika je bila popolna. Stvari, ki jih sam nisem osvojil do konca kariere, je že takrat izvajala perfektno.«
Nekaj več kot štiri leta kasneje je Shiffrinova v leseni koči čakala na start slaloma, šele njene druge tekme v elitni smučarski članski konkurenci. V kraju Špindlerjev Mlin na Češkem je poleg nje sedela Sarah Schleper, ki nikoli ni marala opazovati sotekmovalk na delu. Ob tem je namreč postala živčna. »Kljub izkušnjam nisem bila dovolj samozavestna, da bi opazovala smučanje preostalih tekmovalk. Toda Mikaela je spremljala vse in nato podala nor opis proge. 'Tu moraš narediti to, tu zarobiti tako...' Odšla sem na start in odvozila eno najboljših voženj v karieri. Takrat je moj sin štel štiri leta, Mikaela pa je bila starostno bližje njemu kot meni. A bila je bolj zrela športnica kot jaz,« se je spominjala Schleperjeva.
Zrelost je pokazala tudi včeraj. V olimpijsko sezono je namreč vstopila kot zmagovalka skupnega seštevka v slalomu in svetovnega prvenstva v Schladmingu. V letošnji sezoni je zmagala na treh od šestih slalomov, zato je v tej disciplini veljala za ogromno favoritinjo. Podoben pritisk je v preteklosti strl že marsikatero izkušenejšo tekmovalko, a ne osemnajstletne Mikaele Shiffrin. »Do smrti sem se prestrašila,« je dejala v cilju, ko je v drugi vožnji z veliko napako skoraj razblinila svoje sanje. »Po startu sem si v glavi ponavljala, da bom prva, da sem hitra. Po napaki pa sem paničarila in si ponavljala: 'Ne bo dovolj, ne bo dovolj!'« A je bilo. Dovolj za zlato in za mesto v zgodovini. A kot pravi sama in številni strokovnjaki, je to šele začetek izredno uspešne zgodbe. gte