Slovenska ljudska stranka (SLS) predsednice še ni imela. Ta položaj si je zelo želela že pred decembrskim izrednim kongresom zasesti sedanja podpredsednica stranke in poslanka Jasmina Opec, a ker so se člani izvršilnega odbora temu ostro uprli, je na ponedeljkovi nočni seji glavnega odbora napovedala izstop iz SLS. Ali bo svojo grožnjo uresničila – nekateri v stranki se bojijo, da si utegne premisliti – nismo izvedeli, saj je imela včeraj komunikacijski mrk.
Kolektivni odstop vodstva ni uspel
Vodstvo SLS s predsednikom Francem Bogovičem ter podpredsednikoma Olgo Franca in Janezom Tomšičem je zaradi poraza na volitvah sprva razmišljalo o takojšnjem kolektivnem odstopu, a ker se jim Opečeva pri tem ni hotela pridružiti, so glavnemu odboru stranke nato predlagali, naj za 6. december skliče izredni kongres, do takrat pa na čelu stranke ostaja stara ekipa. S tem so svoji mladi poslanki preprečili, da bi postala začasna predsednica.
Volilna opravila za izredni kongres SLS bodo začela teči 20. oktobra, po drugem krogu županskih volitev, na katerih stranka znova pričakuje dober izkupiček (trenutno ima 41 županov). Postopki evidentiranja kandidatov za župane in občinske svetnike že potekajo, Bogovič pa si želi, da pri tem zaradi neuspeha na državnozborskih volitvah ne bi doživeli osipa. Boji se, da bodo nekateri njihovi župani na lokalnih volitvah nastopili kot nestrankarski kandidati. Toda Robert Smrdelj, župan Pivke, ocenjuje, da takih ne bo veliko. Tudi sam zagotavlja, da bo 5. oktobra nastopil kot kandidat SLS in ne kot neodvisni kandidat. Glede na to, da je danes moderno biti neodvisen, pa se v SLS po izpadu iz parlamenta nekateri že šalijo na ta račun, ko pravijo: »Ker ne bomo več odvisni od parlamenta, bomo lahko rekli, da bomo tisti, ki se bomo potegovali za župane in svetnike, kandidati neodvisne SLS.«
»Poslanski poklic je postal nečasten«
Prvak SLS Franc Bogovič nam je na vprašanje, zakaj je najstarejša slovenska politična stranka izpadla iz parlamenta, odvrnil, da je šlo narobe kup okoliščin. »Na kongresu lani smo si zadali jasen cilj, da dobimo evropskega poslanca. A smo očitno napačno ocenili, da je mogoče hkrati doseči soliden rezultat tudi na državnozborskih volitvah.«
Med razlogi za volilni poraz omenja tudi to, da so mu mnogi župani in županje, ki jih je prosil, da bi kandidirali za poslance, dali košarico. »Osem sem jih povabil k sodelovanju, a so me tik pred zdajci zavrnili. Ocenili so, da za njihovo javno podobo ni v redu, če kandidirajo za poslanca. Ta poklic je postal nekaj nečastnega, pa je bilo letos enostavno kandidirati, saj bodo lokalne volitve tri mesece za državnozborskimi in torej v primeru izvolitve katerega od županov ne bi bilo treba razpisati nadomestnih županskih volitev. Če bi postali poslanci, bi jim to tudi omogočilo karierni razvoj, vendar so mi zelo jasno povedali, da so raje kralji na Betajnovi. Ena od županj mi je tudi rekla: 'Če kandidiram na lokalnih volitvah, vem, da bom izvoljena za štiri leta, na državnozborskih pa ni tako.' Vsi skupaj smo uničili poklic poslanca: najprej politiki sami, pomagate nam tudi mediji. Imamo instant politiko, zato je župane in ljudi iz gospodarstva težko zvabiti vanjo. Trezno presodijo, da je to prenevaren posel za njihovo kariero,« meni Bogovič.
Med razlogi za izpad SLS iz parlamenta njen predsednik omenja tudi neprimerno vlogo Katoliške cerkve v volilni kampanji, ki je vernike pozivala, naj glasujejo za SDS. »Tudi kanibalska politika, ki jo vodi SDS, njena neprestana gonja proti SLS in trosenje laži so prav tako vplivali na izide volitev,« sklene prvak SLS.