»Ali je Slovenija do sedaj imela dobro izdelano vizijo svojega razvoja?« »Ali odobravate ratifikacijo arbitražnega sporazuma s Hrvaško?« »V kolikšni meri zaupate informacijam, ki jih posreduje RTV Slovenija v svojih informativnih oddajah?« »Je obtožnica v zadevi Patria utemeljena ali ne?« »Naj predsednica vlade v Rim potuje s falconom?« »Kako srečnega se počutite?« To je le delček od več sto vprašanj, ki so jih dosedanji premierji postavljali ljudstvu.
Tudi po dve na mesec
Kot kažejo vladne ankete javnega mnenja, ki smo jih pregledali v uredništvu Dnevnika, slovenske vlade politične odločitve sprejemajo tudi glede na to, kaj meni ljudstvo. Četudi se premierji trudijo dajati vtis, da so na svojih položajih suvereni, javnomnenjske ankete, ki jih izvajajo, razkrivajo njihove »šibke« točke. Po letu 2004, od prve vlade Janeza Janše, do julija 2014 so v kabinetu predsednika oziroma predsednice vlade ali v vladnem uradu za komuniciranje naročili šestintrideset javnomnenjskih raziskav. V nekaterih obdobjih so premierji naročali tudi po dve anketi na mesec. Raziskave so bile interne – namenjene so bile zgolj seznanitvi predsednikov oziroma predsednice vlade z razmerami na terenu.
Pregledali in statistično obdelali smo več kot petsto vprašanj. Kot je razvidno iz raziskav, so bila vprašanja največkrat postavljena glede na vsakokratno aktualno politično problematiko. Takšno je bilo denimo vprašanje iz februarja 2005 o tem, kaj ljudje menijo o italijanskem filmu Srce v breznu, ki je prikazoval partizansko nasilje nad italijanskim prebivalstvom. Vlado Janeza Janše je zanimalo, kako reagirati, saj se je odpiralo pomembno zunanjepolitično vprašanje o polpretekli zgodovini, pa tudi o zahtevah, ki jih ima Italija do Slovenije danes. Da je film »neobjektiven«, je menilo oseminpetdeset odstotkov vprašanih. Premier Janša je v nekem tedanjem javnem nastopu sicer dejal, da če bi vlada sprejela stališče do »nekega filma«, to ne bi bilo »normalno«. A mnenje ljudstva je bilo za vlado kljub temu zanimivo. Mesec po izvedeni anketi je Janša napovedal, da bo vlada predlagala uvedbo »državnega praznika, ki bo obeležil spomin na trpljenje Primorcev pod fašizmom in vrnitev večjega dela Primorske matični domovini«. Praznik so tisto jesen potem res uvedli.
Politično vrenje in glas ljudstva
Včasih so bila vprašanja še bolj interne narave. Odražala so strankarsko negotovost in politično vrenje »pod pokrovko«. Tako je denimo kabinet Alenke Bratušek spomladi letos ljudstvo spraševal, ali bi na predčasnih volitvah podprlo združeno stranko Alenke Bratušek, Igorja Šoltesa, Mira Cerarja ter manjših strank na levi sredini. Vprašanje je bilo postavljeno v ponedeljek, 5. maja, še isti dan, ko je Bratuškova odstopila s premierskega položaja. Slabih 46 odstotkov vprašanih je bilo za, 44 pa proti. Ta »megalevičarska stranka«, kot vemo, kasneje ni nastala.
Ankete so izvajali različni izvajalci. V obdobjih »levih« vlad sta prevladovali podjetji Ninamedia in Center za raziskovanje javnega mnenja pri ljubljanski univerzi, v Janševih obdobjih pa več zasebnih podjetij, med njimi Skupina Parsifal in Mediana. Po podatkih, ki so nam jih posredovali z UKOM, so raziskave davkoplačevalce v desetih letih stale okrog 270.000 evrov.
Tovrstne raziskave sicer niso kakšna posebnost. V preteklosti se je nanje močno opirala že vlada Janeza Drnovška. V Nemčiji je kanclerka Angela Merkel zgolj med letoma 2009 in 2013 izvedla kar 600 javnomnenjskih anket. Njihove vsebine kanclerka ni hotela razkriti, dokler jih ni bila prisiljena objaviti na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja.
Več o raziskavah in političnih odločitvah slovenske vlade, ki so z njimi povezane, bomo objavili v prihodnjih dneh, jutri povezane s privatizacijo.
