Prva v nizu volilnih napovedi, ki jih bo za Dnevnik pripravila agencija Ninamedia, kaže na zmago novinke na političnem prizorišču – Stranke Mira Cerarja (SMC). Na julijskih volitvah bi dobila dobrih 32 odstotkov glasov in torej za več kot šest odstotnih točk prehitela drugouvrščeno Janševo SDS. Po približnem izračunu bi tak rezultat SMC prinesel 30 poslanskih mest. Za Cerarjevo stranko se je opredelila okoli tretjina tistih, ki so na zadnjih volitvah volili PS, četrtina tistih, ki so obkrožili SD, in skoraj polovica volilcev DL.
Rezultat Cerarjeve stranke kaže, da volilci kljub dosedanjim slabim izkušnjam z novinkami na političnem parketu še vedno polagajo upe v novonastajajoče stranke pa tudi da jih pritegujejo napovedi o preseganju delitev političnega prostora na leve in desne ter poudarjanje morale v politiki, kar je očitno glavni Cerarjev predvolilni adut – programa namreč SMC še vedno ni predstavila. Glede na zmagovito podporo, ki jo Cerarjevi stranki napovedujejo različne javnomnenjske raziskave, pa ni presenetljivo, da se je SMC odločila za samostojen nastop na predčasnih volitvah.
Židanu (še) ni uspelo obrniti padanja podpore SD
Najbolj stabilno volilno telo ima SDS: kar 88 odstotkov tistih, ki so stranko volili pred slabimi tremi leti, bi jo tudi tokrat. Če bi Janševa stranka 13. julija dosegla rezultat, kot ji ga napoveduje tokratna javnomnenjska raziskava, bi ji to prineslo približno 24 poslanskih mest, kar je dve manj, kot jih ima v tem mandatu. Tretje mesto zaseda SD, ki pa za SMC zaostaja kar za 22 odstotnih točk. SD bi na julijskih volitvah dobila 10 poslanskih mest, torej toliko, kot jih ima v parlamentu zdaj. Očitno je torej, da ji trenda padanja podpore, ki se je začel pod Lukšičevim vodenjem stranke, z Židanovim prihodom na njeno čelo vsaj za zdaj ni uspelo obrniti.
Zanesljiva uvrstitev v parlament se napoveduje še Erjavčevi stranki DeSUS, ki bi v primerjavi z volitvami leta 2011, ko je dobila šest poslanskih mest, tokrat dobila dva poslanca več. »Socialdemokratskemu bloku za vse generacije«, ki sta ga pred tednom dni ustanovili SD in DeSUS, se po tokratnem javnomnenjskem merjenju v prihodnjem parlamentu torej napoveduje 18 poslanskih sedežev, kar pa bi bilo za to, da bi temu bloku pripadlo mandatarsko mesto, mnogo premalo.
Karte se lahko še pošteno premešajo
Če bi obveljala zdajšnja volilna napoved, bi v državni zbor uspelo priti osmim strankam, a so kar štiri tik nad oziroma na samem štiriodstotnem pragu vstopa v parlament: NSi, SLS, PS in Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB). Po približnem izračunu bi dobile po štiri poslanska mesta. Med anketiranci, ki so leta 2011 volili PS, bi jih le 3,1 odstotka ponovno obkrožilo Jankovićevo stranko, enak odstotek pa ZaAB. Največ volilcev PS se je preselilo med neopredeljene (43,1 odstotka).
Pri tokratni uvodni volilni napovedi pa je treba upoštevati, da 15 odstotkov vprašanih še ne ve, koga bi volilo. Pa tudi, da se volilna kampanja danes šele začenja in da lahko zlasti televizijska soočenja pa tudi morebitna razkritja nepravilnosti pri delu posameznih političnih akterjev, ki jih v času pred volitvami praviloma ne manjka, še pošteno premešajo karte. Tako je na primer druga volilna napoved Ninamedie dober mesec pred volitvami leta 2011 Državljanski listi kazala kar 25 odstotkov glasov, zadnje merjenje pa – v veliki meri zaradi izpostavljanja, kako je predsednik DL Gregor Virant po končanem ministrovanju v prvi Janševi vladi še leto dni prejemal nadomestilo ministrske plače, čeprav je istočasno za različna svetovanja dobil več kot še enkrat toliko denarja – osem odstotkov glasov, kolikor jih je stranka na volitvah nekaj dni kasneje tudi dobila. Tokratni rezultat napoveduje, da se bo DL preselila med zunajparlamentarne stranke, saj beleži manj kot enoodstotno podporo. Veliko bolje ne kaže niti stranki Verjamem. Po tistem, ko je njen predsednik Igor Šoltes najavil, da na državnozborskih volitvah ne bo kandidiral, je namreč podpora stranki padla daleč pod parlamentarni prag, prav tako pa je padlo tudi zanimanje drugih strank na levici za povezovanje z njo. Tako interes za predvolilno povezovanje z Verjamem kažejo le še v ZaAB.
