Starši bodočega prvošolčka (podatke hranimo v uredništvu) delajo v središču Ljubljane. Ker živijo bolj na obrobju, so otroka želeli vpisati v šolo v Centru, ki pa, seveda, ni v njihovem šolskem okolišu. Ravnateljica sprva ni bila navdušena nad željo staršev, a so zdaj, tik pred začetkom pouka, vendarle našli rešitev in otrok bo v šolo hodil sicer dalj od doma, a bližje službama očeta in mame, ki bosta tako lahko prej prišla v šolo po svojega šolarja.
Čeprav je vpis otroka v osnovno šolo določen s šolskim okolišem, starši pogosto nihajo med vpisom v bližnjo šolo ali katero v bližini njihove službe, da otroci popoldnevov ne preživljajo sami. Starši morajo sicer v času vpisov otroka vpisati v šolo iz šolskega okoliša, v katerem stalno ali začasno prebiva, tudi če želijo, da bi obiskoval drugo šolo, prepis drugam pa je možen le, če s tem soglašata obe šoli. Prepis je možen tudi v naslednjih razredih, vendar pa mora biti postopek končan najpozneje 15 dni pred začetkom novega šolskega leta.
Pri odločanju o vlogi za prepis namreč sodelujeta obe šoli, saj lahko prepis otrok vpliva na organizacijsko in kadrovsko strukturo obeh šol. V Mestni občini Ljubljana tako prepise dovoljujejo le v primerih, ko to ne vpliva na zmanjšanje oddelkov v matični in povečanje oddelkov v želeni šoli, je pojasnila Marija Fabčič, vodja oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje. Podobno se ravnajo tudi v drugih krajih, saj se šole borijo, da bi obdržale svoje učence oziroma da ne bi ukinjale oddelkov, smo izvedeli v pogovorih s šolskimi delavci.
Za šole v Centru celo dobrodošli otroci iz drugih okolišev
Je pa stanje v Ljubljani kljub vsemu malce bolj specifično kot drugje po Sloveniji, saj imajo starši na izbiro precej več šol kot v drugih krajih, tako da so tudi njihove želje po vpisu otroka zunaj njegovega šolskega okoliša pogostejše. Na prvem mestu je razlog bližina službe ali starih staršev, pomembno je tudi, ali šolo že obiskuje kateri od starejših bratov ali sester, je povedala Tanja Grünfeld, ravnateljica Osnovne šole (OŠ) Toneta Čufarja, ene izmed šol v središču mesta. Dodala je, da imajo dovolj prostora, da lahko sprejmejo vse otroke, ki živijo zunaj okoliša in jih starši želijo vpisati na njihovo šolo, po njenih informacijah pa je enako tudi v vseh drugih šolah v središču mesta.
Tam je namreč manj stanovanjskih naselij in zato tudi manj otrok, tako da šolam v tem koncu mesta želje staršev, da bi vanje vpisali otroke iz drugih okolišev, v večini primerov celo ugajajo, saj tako zapolnijo svoje kapacitete. »Tudi v tem šolskem letu bi lahko sprejeli še kakšnega otroka zunaj našega okoliša,« je dejala Grünfeldova, Žarko Tomšič, ravnatelj OŠ Poljane, pa je povedal, da bodo letos sprejeli devet prvošolčkov, ki stanujejo zunaj okoliša, lani pa so jih nekaj celo morali odkloniti, tako da je bilo »merilo« za sprejem, ali šolo že obiskujejo starejši bratje in sestre. V Ljubljani sicer šolske okoliše menja med 20 in 25 odstotkov osnovnošolcev, od tega je med 500 in 600 prvošolčkov, je pojasnila Fabčičeva in dodala, da ljubljanske osnovne šole obiskuje tudi okoli 100 otrok iz drugih občin.
Prepisi v višjih razredihso bolj zapleteni
Tako lahko starši po otroka pridejo takoj po službi, ti pa popoldnevov ne preživljajo sami, vendar pa tako Fabčičeva kot razvojni psihologi opozarjajo, da velja o tem prej dobro premisliti. »Morda je bolje, da starši prvi dve leti malce potrpijo, saj se ti otroci v višjih razredih ne morejo družiti z vrstniki, ker morajo čakati na prevoz, medtem ko bi v svojem okolišu lahko tudi oni odšli iz šole skupaj s sošolci,« svetuje Fabčičeva.
Prepisi učencev v višjih razredih so namreč bolj zapleteni oziroma se pojavlja vprašanje, ali je to sploh smiselno, pravi Fabčičeva. Pritožbe nekaterih staršev, da se šole branijo otrok, ki so morda malce nemirnejši ali pa jim kakšen predmet pri pouku ne gre tako zelo od rok, do občine pridejo zelo redko, pojasnjuje, saj so šole pri tovrstnih odločitvah avtonomne. »In tudi prav je tako, saj sem prepričana, da ravnatelji dobro pretehtajo vsak primer posebej,« meni. Enako sta povedala tudi oba ravnatelja. Če se otrok preseli v njihov okoliš, so ga dolžni sprejeti, če pa bi ga starši radi prepisali zaradi težav v drugi šoli, pa se želijo pogovoriti tako z njimi kot z otrokom, da jih bolje spoznajo. »Natančno pregledamo strukturo razredov in če je oddelek, v katerega bi sprejeli učenca, že težaven, jim prepis odsvetujemo. Ocene oziroma učni uspeh pa pri tem ne igrajo vloge,« pojasnjuje Grünfeldova, ki ji pritrjuje tudi Tomšič. »Če imamo prostor, sprejmemo tudi starejše otroke, vendar tistih s posebnimi potrebami (vedenjskimi težavami, op. p.) nima smisla vključevati v razred, v katerem so že taki otroci, saj to ni dobro za nikogar,« je poudaril Tomšič in dodal, da je včasih treba premisliti, kaj je dobro za otroka in ne kaj bolj odgovarja staršem.
