Več zdravnikov iz Zdravstvenega doma (ZD) Lenart razmišlja o prestopu med koncesionarje. Nekateri naj bi bili po naših informacijah nezadovoljni z razmerami v svojem delovnem okolju, nekateri pa s širšim stanjem v javnem sektorju. Med možnostmi, ki jih omenjajo v zdravstvenem domu in sindikatu družinskih zdravnikov, je ustanovitev zadruge.
Mladi zdravnik Primož Kuhar se je za odhod med koncesionarje odločil, ker ga je pritegnilo samostojno delo v podeželski ambulanti, na odločitev pa je vplival tudi nespodbuden položaj v plačnem sistemu, ki onemogoča napredovanje in nagrajevanje. Poudaril je, da z direktorjem Jožefom Krambergerjem ali s kom drugim v zavodu ni v konfliktu, želi pa si več fleksibilnosti pri organizaciji dela, ki jo omogoča koncesija. »Kot zdravnik začetnik sem najnižje na plačni lestvici. V bližnjem Benediktu pa je ambulanta prazna in v dogovoru z občino sem se odločil zaprositi za koncesijo,« je pojasnil.
Ohranitev ZD, spojitev z mariborskim ali prehod v zadrugo?
Jožef Kramberger je potrdil, da je nekaj zdravnikov in zobozdravnikov izrazilo želje za pridobitev koncesije. Z izjemo odhoda v ruralno ambulanto, ki ga je spodbudilo zdravnikovo nezadovoljstvo s položajem javnega uslužbenca, razlogov drugih zdravnikov za razmišljanje o prehodu ne pozna. Kot je pojasnil, pa je kolegij županov občin iz upravne enote Lenart sprejel sklep, da do nadaljnjega zamrznejo vse postopke podeljevanja koncesij. Poudarja, da so želje po zasebništvu legalne in legitimne, a lahko odhodi med koncesionarje prinesejo precejšnje težave. »Že odhod enega zdravnika in s tem enega programa v bistvu onemogoči delo zavoda. Zdravstveni dom Lenart je manjši zavod, ki je pred leti že doživel eksodus zdravnikov,« je opozoril. Z zaposlenimi se je že pogovoril in jim predstavil tri možnosti. Prva je, da občine dodatnih koncesij ne podelijo, druga, da se po odhodu dela zaposlenih med zasebnike s koncesijo preostanek ZD Lenart priključi mariborskemu zdravstvenemu domu, tretja pa, da vsi zdravniki in zobozdravniki zaprosijo za koncesijo. V tem primeru bi ustanovili zadrugo in določili koordinatorja, je pojasnil Kramberger, nihče od zaposlenih pa po njegovem ne bi smel izgubiti službe.
»Zdravniki so v zdravstvenem domu v Lenartu izrazito preobremenjeni in demoralizirani. Vprašati se je treba, kako osnovno zdravstvo v občini organizirati tako, da bo za ljudi najbolje poskrbljeno. To je mogoče z zdravstvenim domom ali pa s koncesionarji. V Sloveniji oba sistema preizkušeno delujeta, a očitno je, da v Lenartu stvari v sedanji obliki ne potekajo, kot bi morale. Ena rešitev je vzpostavljanje boljšega delovanja zdravstvenega doma, v katerega pa bo zdravnike težko privabiti, ali pa prehod zdravnikov med koncesionarje in združitev v zadrugo oziroma neprofitni zavod družinskih zdravnikov,« ugotavlja predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič. V primeru prehoda v zadrugo bi bilo po njegovem najbolj racionalno, če bi zdravniki še naprej delali v istih prostorih, v nasprotju s Krambergerjem pa se mu ohranjanje vseh zaposlitev ne zdi potrebno. Pri zdravnikih bi po njegovem lahko še naprej delale tudi medicinske sestre, ki so zaposlene v zdravstvenem domu, »ne bi pa več zaposlovali nepotrebnega nezdravstvenega kadra«.
Julijana Bizjak Mlakar: Dosedanje izkušnje so bile slabe
Ob možnosti prehoda v zadrugo zasebnikov pa je veliko odprtih vprašanj. Do množičnega zapuščanja zdravstvenih domov je pred časom že prihajalo, a so po pomislekih o siromašenju osnovnega zdravstva podeljevalci koncesij do neke mere stopili na zavoro. Težave so se med drugim pojavljale pri zagotavljanju dežurstev pa tudi izgubljanju nekaterih funkcij zdravstvenega doma, na primer pri preventivi.
Do dogajanja v Lenartu je ob dosedanjih izkušnjah s temi pojavi kritična predsednica Društva za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva Julijana Bizjak Mlakar. »Množičen prehod zdravnikov bi pomenil razpad zdravstvenega doma. Hude probleme so zaradi tega na primer že imeli na Vrhniki in v Ilirski Bistrici. Župani se velikokrat ne zavedajo možnih posledic,« je opozorila. V nasprotju z zasebništvom zdravstveni dom deluje na neprofitni način, zato ga velja ohraniti, meni Bizjak-Mlakarjeva. Pri množičnih odhodih se med drugim pojavljajo pri nadomeščanju zdravnikov ob dopustih, opaža, kar prej ali slej občutijo tudi bolniki. »Dosedanje izkušnje so bile negativne. Se pa krizo pogosto izrabi za poskuse privatizacije.«
