Iz zadolževanja občine Litija, ki je konec minulega leta znašalo 18,4 milijona evrov, se ustvarja »absolutna fama«, je prepričan župan Franci Rokavec. »Vrednost projektov, ki smo se jih lotili v tem mandatu, znaša 45 milijonov evrov, zadolžili pa smo se za 15 milijonov evrov,« pravi Rokavec, ki ocenjuje, da je odstotek zadolženosti nizek, krivdo in izgovor hkrati za takšno zadolževanje pa išče tudi v gospodarski krizi. Prepričan je namreč, da obrtniki in drugi izvajalci del brez vseh občinskih investicij ne bi mogli ohranjati delovnih mest in da bi bila socialna slika brez zadolževanja še veliko slabša.
Poleg gradnje nove osnovne šole in centralne čistilne naprave je bil najpomembnejši in tudi finančno najtežji projekt gradnje socialnovarstvenega centra, ki je z začetnih 10 milijonov evrov narasel na okoli 16 milijonov evrov. Gradnjo so sicer po številnih finančnih težavah v treh letih spravili pod streho in pridobili uporabno dovoljenje, a je stanje kljub vsemu vse prej kot rožnato. Potem ko je bil center za socialno delo (CSD) zaradi prepočasne gradnje primoran prostore poiskati drugje, so namreč iskali druge najemnike, zaradi česar so tudi večkrat spreminjali namembnost prostorov, kar je hkrati tudi dražilo gradnjo. A objekta jim kljub vsemu še ni uspelo zapolniti. Tako je že začel delovati vrtec, pripravljena so tudi oskrbovana stanovanja, medtem ko bodo prostori za dom starejših občanov opremljeni šele v sredini julija. Prav tako bo prihodnji mesec začela obratovati banka, še ta mesec naj bi se v svoje prostore selila Glasbena šola Litija-Šmartno, lekarniški prostori pa po zapletih z Lekarno Ljubljano še vedno ostajajo prazni.
Na vsak način vztrajajo pri lekarni
Kot je pojasnil Rokavec, so prostori urejeni in bi bilo nesmiselno ponovno spreminjati njihovo namembnost, zato od Lekarne Ljubljana pričakuje, da bo izpolnila svojo namero za odprtje poslovalnice v Litiji, sicer bodo prostor ponudili drugemu javnemu zavodu oziroma koncesionarju, ki naj bi se še zanimala za odkup oziroma najem lekarne. Lekarna Ljubljana ima tako za prihod v Litijo časa še do konca prihodnjega meseca. Ko smo Rokavca opomnili, da to ni odvisno zgolj od njihove želje, temveč da na sporno širitev v območje, kjer že deluje drug javni zavod, opozarjajo tudi v Lekarniški zbornici Slovenije, pa je odvrnil, da je zakonodaja na tem področju preveč »zacementirana« in da bi morala država tudi na področju lekarniške dejavnosti stremeti k odpiranju trga, s čimer bi uporabnikom omogočili še bolj kakovostne storitve.
Na vprašanje, ali to pomeni, da ni zadovoljen z obstoječim zavodom, Mestnimi lekarnami, katerega soustanoviteljica je tudi občina Litija, pa je odgovoril, da bi ob konkurenci tudi obstoječi zavod stremel k izboljšanju svojih storitev. Ob tem naj spomnimo, da sta v Litiji že dve lekarni, ki po mnenju Dionizija Petriča, direktorja Mestnih lekarn, zadoščata potrebam litijske in šmarske občine, ena od teh lekarn pa je celo le kakšnih sto metrov stran od socialnovarstvenega centra, na drugi strani mostu čez Savo. Petrič je zato prepričan, da bi bilo odpiranje tretje lekarne v Litiji negospodarno.
Če ne bo evropskih, bodo morali priskrbeti domače milijone
Odprto pa ne ostaja le vprašanje lekarniških prostorov, temveč tudi vračanje kredita, ki ga je (občinska) družba SVC Litija za potrebe gradnje najela leta 2010. Vrniti morajo še dobrih 9 od 10 milijonov evrov, pri čemer morajo glavnico, 52.570 evrov na mesec, po enoletni zamrznitvi odplačevanja začeti odplačevati avgusta. Rokavec rešitev vidi v odkupu prostorov Medgeneracijskega središča, v katerem bosta delovala dom starostnikov in vrtec. Občina bi namreč s tem zmanjšala stroške naložbe gradnje centra in dolga družbe SVC Litija.
Za nakup bodo tako odšteli okoli 9,6 milijona evrov, pri čemer predvidevajo 2,3 milijona evrov lastnih sredstev, preostali del pa iz evropskih sredstev za krepitev regionalnih razvojnih programov. Če teh sredstev ne bo, jih bodo morali zagotoviti v občinskem proračunu, pravi Rokavec. Kje v proračunu bodo našli nove milijone, za zdaj še ni jasno, računajo pa tudi na prodajo oskrbovanih stanovanj republiškemu stanovanjskemu skladu.
