Večina občinskih oziroma medobčinskih javnih gospodarskih služb s področja varstva okolja od letošnjega januarja gospodinjstvom, ki niso priključena na javna kanalizacijska omrežja, zaračunava prevzem celotne količine komunalne odpadne vode in blata iz nepretočnih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav, kot to določata po bruseljskih direktivah spisani besedili uredb o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. Novost se kaže tudi v podobi povišanih zneskov na položnicah, kar prebivalci na podeželju ne sprejemajo najboljše volje.
»V javnih gospodarskih službah smo bili že po določilih prejšnjih uredb dolžni zagotoviti prevzem blata na javnih čistilnih napravah, vendar je pri tem prihajalo do velikih malverzacij, kajti pravega nadzora nad početjem posameznikov ni bilo. Tako se je na primer dogajalo, da so na podeželju samooklicani prevozniki z navadnimi traktorji obiskovali gospodinjstva, od njih prevzemali blato ter ga nato odlagali v gozdove, na travnike in njive ali v javni kanalizacijski sistem, s čimer so nam porušili biologijo čistilne naprave,« pojasnjuje Primož Rošer, vodja poslovne enote Vodovod Kanalizacija pri Komunalnem podjetju Velenje.
Nič več odlaganja grezničnih vsebin v naravo
Da bi takšne in podobne nepravilnosti v celoti izkoreninili, so v skladu z omenjenimi uredbami v krajevno pristojnih komunalnih podjetjih dolžni po novem zagotoviti prevzem in obdelavo odvečnega blata iz vseh obstoječih greznic in malih čistilnih naprav. »Če tega ne bi izvajali, nas okoljska inšpekcija lahko oglobi, kazni pa niso majhne,« še pove Rošer. Kazen ravno tako lahko doleti tiste imetnike nepretočnih greznic, ki bi uslugo javnega podjetja odklonili in jih še naprej praznili po starem, torej v lastni režiji.
Praznjenje greznic in malih čistilnih naprav v javnih gospodarskih službah izvajajo na podlagi letnega načrta, ki mora biti sestavljen tako, da posamezni zbiralnik odplak obiščejo, izpraznijo in vsebino odpeljejo v osrednjo čistilno napravo najmanj enkrat na tri leta. Storitev uporabniki uslug plačujejo prek položnic za komunalne storitve vsak mesec, pri čemer morajo v javnih gospodarskih službah upoštevati predpisano metodologijo določanja cene, ki temelji na količini porabljene vode v posameznem gospodinjstvu. Po načelu solidarnosti oddaljenost od osrednje čistilne naprave ne sme vplivati na višino cene na enoto.
Po starem 40, po novem 360 evrov
Na naslov uredništva smo prejeli kar nekaj pisem bralcev, ki nezadovoljni menijo, da za praznjenje greznic plačujejo previsoko ceno. Ta se v večini primerov giblje okoli 10 evrov na mesec, kar pomeni, da bodo v posameznih gospodinjstvih enemu praznjenju greznice v treh letih namenili približno 360 evrov, medtem ko so po starem, sicer večinoma nelegalnem sistemu odvažanja grezničnih vsebin s pomočjo »samooklicanih prevoznikov s traktorji« v enakih časovnih obdobjih plačevali približno po 40 evrov. Razlika je očitna.
Medtem ko so nas uporabniki komunalnih storitev z dveh različnih predelov države opozorili, da je iz prejetih položnic težko razbrati, kolikšen znesek šteje kot plačilo samega praznjenja greznice in kolikšen delež gre za omrežnino in okoljsko dajatev, Jadranka Novoselc in Darko Ferlan iz Komunale Brežice pojasnjujeta, da uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev jasno navaja, da morajo biti vsi sestavni deli storitve na izdanih računih prikazani ločeno, kar pomeni, da cena storitve praznjenja greznice ne sme skrivati nobenih drugih dajatev in prispevkov. Ob sami izvedbi praznjenja imetniki greznic torej ne plačajo nobenih drugih stroškov, prejmejo le potrdilo o opravljeni storitvi. Plačila praznjenja greznic so oproščeni le na tistih kmetijah, kjer tovrstne odpadke v skladu s posebnimi predpisi uporabljajo kot gnojilo na lastnih kmetijskih površinah.
Z letošnjim letom je torej pričakovati krepko povečan pritok blata v osrednje občinske ali medobčinske čistilne naprave, vprašanje pa je, ali so dodatne količine sploh sposobne sprejeti. To vprašanje, ki smo mu dodali še vprašanje o dodatnih zaslužkih za občinske in državno blagajno, za zdaj ostaja brez odgovora, saj na pristojnih institucijah pravijo, da na samem začetku izvajanja odloka še ne morejo ponuditi zanesljivih ocen.
Po drugi strani nekateri dobri poznavalci razmer javnost in pristojne državne organe prepričujejo, da osrednje čistilne naprave tako povečanega priliva blata ne bodo zmogle, saj so bile ob gradnji dimenzionirane zgolj za dotok blata in tekočin iz takrat znanih javnih kanalizacijskih omrežij urbanih naselij.
