Če bo vlada sprejela predlog nove uredbe, po kateri bodo občine nekaj denarja prejemale tudi z naslova načrtovanja intervencijskih ukrepov na območju jedrskega objekta, se bosta Krškemu, Brežicam, Sevnici, Kostanjevici na Krki, Kozjemu ter Dolu pri Ljubljani, prejemnikom tako imenovane jedrske rente, z letošnjim letom zaradi navzočnosti raziskovalnega reaktorja TRIGA v Brinju pridružila še Ljubljana in Domžale. Čeprav bi bilo pričakovati, da se bo skupna masa denarja za nadomestila zaradi tega povečala, so na ministrstvu za okolje in prostor v predlogu nove uredbe postregli s številkami, ki kažejo na znižanje mase za skoraj 1,3 milijona evrov.
V posameznih občinah so zaradi tega že zagorele alarmne luči, saj bi imelo tolikšno znižanje sredstev za nadomestila negativen vpliv na uresničevanje z letnimi proračuni postavljenih naložbenih načrtov. Posavski župani so pred kratkim izpostavili, da bi težnjo po zniževanju vsote nadomestil razumeli, če bi hkrati zmanjševali tudi število jedrskih objektov ali uvedli kakšne nove ukrepe za blaženje njihovih vplivov na okolje. Ker pa je vlada že potrdila državni prostorski načrt za gradnjo trajnega odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem, se torej obeta rast in ne zmanjševanje števila jedrskih objektov, zaradi česar je takšna vladna politika po njihovem nesprejemljiva in nedopustna. Župan Dola pri Ljubljani Janez Tekavc je pred nekaj dnevi na ustavno sodišče že vložil zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti uredbe.
V skladu z doslej veljavno uredbo šest občin na letni ravni prejema dobrih enajst milijonov evrov, ki jih neposredno ali posredno zagotavljajo lastniki jedrskih objektov. Daleč največji delež te vsote, skoraj 8,5 milijona evrov, gre v proračun občine Krško, kjer ta predstavlja kar 26 odstotkov vseh proračunskih prihodkov, medtem ko se v proračunih ostalih občin ta delež giblje od 8,5 do 3,2 odstotka. Posebno poglavje predstavlja občina Sevnica, ki je z naslova nadomestil do leta 2009 prejemala blizu 250.000 evrov, zadnji dve leti pa zaradi vmesne spremembe uredbe samo še po 773 evrov. S spremenjeno uredbo so namreč izhodiščno točko desetkilometrske razdalje od jedrskega objekta, znotraj katere se nahajajo upravičenke do nadomestila, z jedrske elektrarne prestavili na lokacijo prihodnjega odlagališča, za gradnjo katerega še niso zasadili niti prve lopate. Z novo uredbo bodo to nerazumljivo napako odpravili, tako da bo po opravljenih izračunih občina Sevnica upravičena do nadomestila v višini 142.000 evrov, kar je še vedno precej manj denarja, kot ga je bila občina deležna pred petimi leti in prej.
Val negodovanj?
»Bolj kot z vprašanjem, na kakšen način naj se odloča o porabi denarja od 'rente', smo se na občini ukvarjali z vprašanjem, kako odpraviti anomalijo in vzpostaviti prejšnje stanje; tako z več urgencami na ministrstvo kot številnimi pogovori s pristojnimi,« nihanje v deležih nadomestila komentira sevniški župan Srečko Ocvirk, medtem ko sta krški župan Miran Stanko in brežiški Ivan Molan že ob prvi novici o nameravani spremembi uredbe opozorila, da utegne to sprožiti med prebivalstvom val negodovanj.
Stanko je prepričan, da bo morala Slovenija pri zagotavljanju energetske neodvisnosti začeti resno razmišljati o gradnji drugega bloka krške jedrske elektrarne, saj glede na reakcije ljudi iz drugih krajev v postopku umeščanja odlagališča jedrskih odpadkov ni mogoče računati, da bi morebitno novo jedrsko elektrarno gradili kje drugje. S potezami, kot jih nakazuje sedanja vlada, bo po njegovem v prihodnje zelo težko ali nemogoče zagotoviti družbeno sprejemljivost drugega jedrskega bloka.
Zaradi predvidenega zniževanja nadomestil so zaskrbljeni tudi v manjših občinah. »Ta sredstva uporabljamo kot lasten vir pri kritju investicijskih odhodkov,« pravi župan Kostanjevice na Krki Ladko Petretič, medtem ko v Kozjem opozarjajo, da bi zašli v težave tudi pri zagotavljanju lastnega deleža pri evropskih projektih.
Nadomestilo se prelije v integralni proračun
Med zbiranjem podatkov o porabi nadomestil za razvrednotenje prostora zaradi jedrskega objekta smo ugotovili, da večina manjših občin nadomestilo »prelije« v integralni občinski proračun. Njegovo namensko porabo natančneje javno prikažejo samo v Krškem, na našo prošnjo so se za prikaz porabe potrudili še v Brežicah in Kozjem. V prav vseh šestih občinah so zagotavljali, da ga porabijo v skladu z določili uredbe, in sicer za vzpostavitev občinske javne infrastrukture in občinskih javnih služb z namenom, da se izboljša kakovost življenja prebivalcev občine.
Za individualne rente ni podlage
»To je zelo širok termin, ki lahko predstavlja karkoli. Mi smo v svojem revizijskem poročilu o izbiri lokacije nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov posredno opozarjali na problematiko zagotavljanja družbene sprejemljivosti objektov glede na to uredbo, ki namenja sredstva predvsem za občinske investicije in ne za individualne odškodnine ali nadomestila. Toda občina Krško nadomestila izplačuje nekaterim občanom, kar je sicer v določenih primerih smiselno, vendar v nasprotju z 11. členom uredbe,« obstoječo rabo denarja od nadomestil ocenjuje namestnik predsednika računskega sodišča Samo Jereb.
Ker za izplačila individualnih rent (v letu 2013 so jih v krškem izplačali za 118.000 evrov) po Jerebovi presoji ni pravne podlage, bi morali na okoljskem ministrstvu pred dokončno potrditvijo besedila nove uredbe presoditi tudi o tem.