»Sprejeti moramo neke odločitve, tako ne gre več. Le opozarjanje ni več dovolj. Upam, da se sistem ne bo sesul,« je dodala Kotarjeva. Ministrici bodo poslali nov apel. Če v roku 15 dni ne bo sestanka s sindikatom in vodstvom Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, če ne bo odziva, bodo v naslednjem koraku pripravljali protestne shode. Kot je dejala Kotarjeva, ji je ob misli na stavko slabo, čeprav imajo vse argumente za to.
Pomanjkanje kadra v zdravstveni negi vsesplošni slovenski problem
»Sedanje razmere zaradi respiratornih okužb so le pika na i,« je pred sestankom poudarila Kotarjeva. Kot pravi, je skrajni čas za sprejem kadrovskih normativov za zdravstveno nego, o katerih se govori že od stavke januarja 2013. Poudarila je, da pomanjkanje kadra v zdravstveni negi ni problem izključno UKC Ljubljana, ampak vsesplošni slovenski problem.
Opozorila je, da del nadur zaposleni res dobijo plačanih, a od 20 do 40 opravljenih nadur v enem mesecu jih dobijo plačanih le sedem do 10. Ostale nadure pa se neplačane kopičijo. Samo prenos neplačanih nadur iz leta 2013 v leto 2014 je bil 63.000 nadur, je opomnila. »Ljudje imajo tega dovolj. Danes je priložnost, da sprejmemo neko odločitev glede neplačevanja nadur,« pravi Kotarjeva.
Zadnja postaja za slovenske bolnike
Opozorila je, da je UKC Ljubljana »zadnja postaja« za slovenske bolnike, saj gredo od tu naprej lahko le še v tujino.
Oglasili so se tudi posamezni zaposleni v zdravstveni negi. Ena od sester s kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino je izpostavila, da imajo zdravniki v intenzivni urejeno neprekinjeno zdravstveno varstvo, da se jim torej ne glede na to, kdaj delajo, to delo šteje kot redni delovni čas. Nadur tako nimajo. Pozvala je k razmisleku, da bi se na podoben način uredilo tudi za zaposlene v zdravstveni negi.
Vršilec dolžnosti generalnega direktorja UKC Ljubljana Simon Vrhunec je v svojem nagovoru zaposlenim obljubil, da bodo poskušali plačati tudi prenešene zaostale neizplačane nadure. Del že s februarsko plačo.
Njihovo delo ni cenjeno
»Vsem nam prebija. Naše delo ni cenjeno, dobivamo ocene od zunaj, ni toliko vredno. Dobivamo sporočila, zakaj delamo preko programa, da se bodo bolniki raje pošiljali na Hrvaško. To je nesprejemljivo,« je dejal Vrhunec.
Spomnil je, da zakon vodstvom javnih zavodov grozi tudi z razrešitvijo, če ne zmanjšujejo števila zaposlenih, kot to določa Zujf. »V UKC Ljubljana nismo zmanjšali števila zaposlenih za en odstotek, celo povečali smo ga. Sporočam nadrejenim, da imajo na tej podlagi idealno priložnost, da me razrešijo,« je dodal.
Predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar je politiko in ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc pozvala, naj nehajo govoriti o izrednih razmerah. »Izračuni so pokazali, da v vseh bolnišnicah samo za obravnavo hospitaliziranih bolnikov manjka 21 odstotkov ljudi. To zaposleni pokrijejo z delom preko polnega delovnega časa, z delom dveh za tri in še čem. Smo na robu tistega, kar bi smeli privoščiti državljanom. Pomanjkanje zaposlenih v zdravstveni negi ni zgodba danes ali jutri,« je dodala Mlakarjeva.
Je kriza ali je ni?
»Zadnji čas je, da nas vzamejo resno. Če prvi mož zavoda za zdravstveno zavarovanje govori, da ni več krize v zdravstvu, to še zdaleč ne vzdrži. Če je denarja preveč, upam, da ne bo šel v zidove, ampak v ljudi. Treba je delati na prekinitvi določbe zakona o uravnoteženju javnih financ, ki govori o enoodstotnem znižanju števila zaposlenih. Podhranjenost negovalnega kadra je bila že pred recesijo 21-odstotna, zdaj je že 25- ali 26-odstotna,« je še dejala Mlakarjeva.
