Kot je povedala Novakova, je izvršilni odbor danes temeljito razpravljal o možnostih vstopa NSi v koalicijo, osnutek koalicijskega sporazuma pa razume kot zavrnitev ključnih programskih točk, ki so po mnenju NSi nujne za izhod Slovenije iz večletne krize.
Novakova je pojasnila, da sta v zadnjem predlogu koalicijskega sporazuma od petih reformnih zahtev z NSi delno usklajeni zgolj dve - reforma trga dela in pokojninska reforma. V primeru zdravstvene reforme pa ostajajo bistvene konceptualne razlike, saj si v NSi želijo ljudem ponuditi izbiro, v osnutku koalicijskega sporazuma pa je predviden večji monopol Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Poleg tega sami zagotavljanje socialne varnosti vidijo v novih delovnih mestih, saj so ta najboljša socialna politika. Bistvo socialne politike, tako Novakova, ne more biti "tekmovanje o tem, kdo bo ponudil višje regrese ali boljše socialne pomoči".
Izvršilni odbor je omenjeno odločitev po besedah Novakove sprejel tudi, ker ugotavlja, da ni videti resne pripravljenosti za reformne ukrepe v skladu s priporočili Sveta EU. V NSi, je dejala, verjamejo, da je možno nova delovna mesta ustvariti zgolj z izboljšanjem pogojev gospodarstvu, nižjo davčno obremenitvijo, poenostavitvijo postopkov in racionalizacijo javnega sektorja, ne pa s povečanjem javnega trošenja.
"Zadnji osnutek koalicijskega sporazuma jasno kaže, da se je SMC v razumevanju vloge države nagnila na stran DeSUS in SD," je še povzela Novakova. Ob tem pa je zagotovila, da lahko bodoča vlada računa na njihovo podporo pri odpravljanju čezmernega primanjkljaja, zmanjševanju zadolženosti države in izboljševanju okolja za gospodarstvo.
SD že napovedala podporo Cerarju
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je po posvetovanjih pri predsedniku republike Borutu Pahorju sporočil, da bodo v SD verjetno podprli Mira Cerarja na glasovanju za mandatarja, kar ne bo dokončno zaznamovalo vstop SD v vlado. Temu, da bi v vladi sodelovala NSi pa ne nasprotujejo, je dodal. V ZL bodo podporo Cerarju umaknili, če se je koalicijska pogodba premaknila v desno.
Ob tem so po besedah Novakove ugotavljali tudi, da se je SMC v razumevanju vloge države nagnila na stran DeSUS in SD.
Han pravi, da mora Slovenija čim prej dobiti novo vlado s polnimi pooblastili, saj se stvari kopičijo. Tudi zato bodo naredili vse, da čim prej dobimo mandatarja.
Iz SMC so sodelujočim v pogajanjih zadnji osnutek koalicijskega sporazuma poslali v torek zvečer. Po prvem hitrem pregledu je po Hanovih besedah v sporazumu upoštevanih kar nekaj njihovih programskih izhodišč in ni težav z zadevami, ki bi zanje lahko bile izključujoče, a je še nekaj nejasnosti. Njihove strokovne službe bodo zdaj obravnavale še zanja odprta vprašanja, da bo sporazum sprejemljiv za SD. Ko bodo izpilili koalicijsko pogodbo, jo bodo predstavili članstvu.
Glede vladnega sodelovanja z NSi je Han povedal, da nimajo težav s sestavo vlade "iz več barv". Zanje je ključno, da bo program dela vlade tak, da bodo lahko normalno delali in da bomo še naprej imeli socialno in pravno državo.
Seja DZ, na kateri bi poslanci glasovali o mandatarju - zelo verjetno bo kandidat predsednik SMC Miro Cerar -, bo morda že prihodnji petek. Han meni, da bi do takrat moral biti oblikovan okvir koalicije.
Združena levica odmika podporo Cerarju
Precej nezadovoljni z nekaterimi predlogi nove koalicijske pogodbe pa so v Združeni levici. V sporočilu za javnost so izrazili skrb nad možnostjo uvedbe davčne reforme, ki naj bi še dodatno razbremenila najbogatejše. »To je že znak, da se koalicijska pogodba premika vedno bolj v desno, v smer, ki si jo v Združeni levici ne želimo,« so zapisali in dodali: »V kolikor bodo domneve potrjene, Združena levica ne bo podprla Mira Cerarja za mandatarja, tako kot ne bo podprla neoliberalne vlade.«
Pri tem dodajajo še, da Združeni levici ne sodeluje v koalicijskih pogajanjih in zato osnutek nove koalicijske pogodbe pozna zgolj na podlagi pisanja medijev, a so ob prebranem zaskrbljeni, da bo Miro Cerar nadaljeval politike Janeza Janše in Alenke Bratušek.
Na današnjem posvetu pri predsedniku Republike so predstavniki poslanske skupine Združene levice sporočili, da bodo o podpori Miru Cerarju, kljub zadržkom zaradi do sedaj znanih podatkov o vsebini koalicijske pogodbe, odločili šele po sestanku z njim in vpogledu v njen nov osnutek.
NSi: Večina točk usklajenih vsaj delno, glede zdravstva vsak na svojem bregu
Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je na posvetovanju pri predsedniku republike Borutu Pahorju povedal, da si zmagovalec volitev po njihovem mnenju zasluži prvi poskus za sestavo vlade. Ali bo NSi najverjetnejšem kandidatu za mandatarja Miru Cerarju izrekla podporo, bodo spregovorili danes na izvršilnem odboru stranke.
Usklajeni so pri pokojninski reformi in reformi trga dela, je dejal Tonin. Delno so usklajeni pri davčni reformi, ker v SMC niso upoštevali njihovih predlogov za znižanje davka na dodano vrednost in trošarin, ter pri reformi sodstva, je nadaljeval. Po besedah Tonina so v SMC nakazali, da bi veljalo razmisliti o dodatni poskusni dobi za sodnike, ne pa tudi o poskusnem mandatu. Pri zdravstveni reformi pa gredo čisto v drugo smer.
Tonin pričakoval večjo usklajenost
Strokovni odbori NSi zdaj preučujejo koalicijski sporazum in pripravljajo oceno, ali gre sporazum v tako smer, da bi veljalo nadaljevati s pogajanj. Končati morajo do 18. ure, ko se začne zasedanje izvršilnega odbora, ki bo tudi odločal, ali ta pogajanja nadaljevati ali pa z njimi zaključiti.
Tonin sicer ocenjuje, da so v SMC vložili določen napor, da se jim približajo, vendar zgolj v nekem deklarativnem, opisnem smislu. Niso si namreč upali zapisati konkretnih rešitev NSi, kar je že bistvena konceptualna razlika, je pojasnil Tonin. Eden takih primerov je socialna kapica, ki da je v nov osnutek na nek način vsebinsko vključena, ampak tudi ne zapisana s konkretnimi besedami.
Vodja poslancev NSi ob tem še vztraja, da bo predsednik SMC Miro Cerar po prvem obisku Bruslja ugotovil, da bo treba program NSi izvajati in je »le vprašanje časa, kako hitro bo do tega prišlo«. Zato Tonin pravi, da so v NSi pričakovali, da se bo Cerar v večji meri "nagnil" na njihovo stran.
ZaAB ugotavlja, da je v osnutku koalicijskega sporazuma upoštevana večina njihovih pripomb
Za podporo Cerarju, ki ga bo Pahor v naslednjih dneh predvidoma predlagal za mandatarja, so se v ZaAB odločili zaradi rezultata, ki ga je SMC dosegla na volitvah in zato, ker so prepričani, da Slovenija čim prej potrebuje čim bolj stabilno vlado, je v izjavi po srečanju s Pahorjem dejala Bratuškova.
Bratuškova je tudi ponovila, da so skozi pogajanja s SMC ugotovili, da sta programa obeh strank zelo kompatibilna. Kot pravi, je SMC upoštevala predvsem njihove pripombe na področju gospodarstva. Glede mladih bi si želeli osnutek še nekoliko dopolniti. Pri sedaj predlaganem uradu za medgeneracijsko solidarnost so jim sicer šli naproti, je dejala Bratuškova, ki pa se boji, da bi se mladi v tem uradu preveč izgubili. Zato bi si tukaj želeli še doreči nekaj stvari.
Iz osnutka pa je v celoti izpadel delček, povezan z enakimi možnostmi žensk in moških ter enakimi možnostmi istospolnih, je še dodala.
Glede fiskalnega okvira Bratuškova ocenjuje, da sicer sledi zavezam, ki smo jih dali Bruslju, a je še vedno premalo konkreten. Zato jo skrbi, da se vse, kar je zapisano, ne bo dalo izvesti. Na tem področju želijo še več pogovorov, da se ne bo novembra, ko se bo sestavljalo proračun, ugotovilo, da tisto, kar je zapisano v koalicijskem sporazumu, ne da realizirati.
Predstavnika narodnih skupnosti glede podpore Cerarju še zadržana
Poslanca narodnih skupnosti sta glede podpore predsedniku SMC Miru Cerarju, če bo ta predlagan za mandatarja, še zadržana. Pričakujeta namreč njegov odgovor na vprašanje, ali se bo vlada spopadla z urejanjem uveljavljanja pravic obeh manjšin v upravnih postopkih in sodstvu, je danes povedal poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli.
Poslanec italijanske narodne skupnosti je po srečanju s Pahorjem pojasnil, da je največji problem narodnih skupnosti ta, da se jezikovne pravice sploh ne izvajajo ne v upravi in ne v sodstvu. S tem se soočajo že desetletja, dodaja. Pahor pa je s tem po besedah Battellija seznanjen, saj je tudi sam bil predsednik vlade. Vlada, ki se poslavlja, pa je že četrta vlada, ki je priznala obstoj tega problema, a ga ni rešila.
Laszlo Göncz je dodal, da on zagotovo ne bo glasoval proti Cerarju, torej se lahko v primeru, da bosta ostala brez odgovora, vzdrži glasovanja. Tudi Battelli pravi, da Cerarjev molk še ne bi pomenil glasu proti.
