Primerov neetičnega in neodgovornega ravnanja v znanosti in raziskovanju je veliko, opozarjajo članice komisije za ženske v znanosti, ki deluje pri ministrstvu za izobraževanje. Med njimi omenjajo lanski zaplet ob podelitvi Zoisove nagrade – najvišjega državnega priznanja za znanstvenoraziskovalno delo znanstvenici, ki je bila pred podelitvijo nagrade iz krivdnih razlogov odpuščena z delovnega mesta. Zapletlo se je tudi ob nenavadnem doktoratu o »informirani vodi«, na katerega smo opozorili v Dnevniku, saj je bila pot do ponovnega zagovora na rektoratu Univerze v Ljubljani pred spremenjeno komisijo neobičajna – potem ko sta prva komisija za zagovor in senat fakultete ta doktorat zavrnila. »Po pritožbi doktorandke se je vmešal tedanji rektor in obravnavo prestavil na raven univerze. Rektor je s tem, da je odobril možnost ponovnega zagovora, prekoračil svoje pristojnosti,« poudarja članica komisije dr. Urša Opara Krašovec. Kljub pogostim opozorilom znanstvenic in znanstvenikov pa so kriteriji za ocenjevanje projektnih predlogov in dodeljevanje mentorstev na ARRS še vedno neprimerni.
To se mora spremeniti, so odločne članice omenjene komisije. Zato so na ministrstvu za izobraževanje predstavile Singapursko deklaracijo o raziskovalni integriteti, ki je zdaj dostopna tudi v slovenskem prevodu. Predsednica komisije dr. Marija Bešter Rogač je izpostavila štiri temeljna načela deklaracije: poštenost v vseh vidikih raziskovanja, odgovornost pri izvajanju raziskav, poklicna vljudnost in korektnost pri delu z drugimi ter dobro upravljanje raziskav v korist drugih. »Želimo si, da bi ta štiri načela razobesili v vseh predavalnicah, laboratorijih in drugih institucijah,« je dodala.
Singapurska deklaracija, ki je nastala po drugi mednarodni konferenci o raziskovalni integriteti v Singapurju leta 2010, je prevedena v 28 jezikov. Da je od nastanka deklaracije minilo že kar nekaj let in da v naši državi »nekoliko zamujamo z realizacijo ukrepov, zapisanih tudi v Resoluciji o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020«, se zaveda tudi ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar.
»Kot da primerov slabih praks nimamo ali ne želimo vedeti zanje. In kot da ne želimo priznati, da so slabe prakse del našega vsakdana. Mogoče celo ne verjamemo, da bi bilo možno take prakse izkoreniniti,« je ob slovenski zamudi pri ukrepanju ogorčena Opara-Krašovčeva. Ministrica Setnikar-Cankarjeva pa dodaja: »Ukrepi predvidevajo sprejem nacionalnega kodeksa etike in moralne integritete, dobrih praks v znanosti ter vzpostavitev častnega razsodišča. Ker so to obenem norme, ki so zapisane v singapurski deklaraciji, so lahko ponovno izhodišče za javno diskusijo o navedenih ukrepih.« Omenjene norme naj bi tako po napovedih ministrice vsebovali tudi novi zakoni s področja raziskovanja in visokega šolstva, ki jih pripravljajo na ministrstvu.