Ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar ima na mizi poročilo posebne natečajne komisije uradniškega sveta, da sta od petih kandidatov, ki so se prijavili na nedavni razpis za mesto glavnega šolskega inšpektorja, primerna dva. Prvi je po naših informacijah sedanji vršilec dolžnosti glavnega šolskega inšpektorja, diplomirani politolog Tomaž Rozman, drugi pa doktor znanosti s področja likovne pedagogike Božo Flajšman, ki je bil nazadnje zaposlen kot asistent pri evropskem poslancu Jelku Kacinu.

Kandidat, ki polarizira

Javni natečaj za glavnega šolskega inšpektorja je bil sicer objavljen že spomladi letos, posebna natečajna komisija pa je izmed treh prijavljenih kandidatov tedaj kot primernega ocenila Tomaža Rozmana (Flajšman se na takratni razpis ni prijavil). A ker je vladna ekipa Alenke Bratušek opravljala le še tekoče naloge, do imenovanja glavnega šolskega inšpektorja v času njenega mandata ni prišlo. Zato se je ministrica Setnikar-Cankarjeva odločila za ponovni javni natečaj. Rozmanu tokrat pred posebno natečajno komisijo ni bilo treba ponovno stopiti, saj mnenje o ustreznosti velja eno leto, si je pa oceno, da je primeren, pridobil še Božo Flajšman.

Tomaž Rozman se z mesta generalnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje redno seli na mesto glavnega šolskega inšpektorja in nazaj – ali pa je opravljal kar obe nalogi hkrati. Kot poudarjajo nekateri njegovi sodelavci na inšpektoratu, zaposlene močno polarizira. Nekateri so prepričani, da odlično opravlja svoje delo, in izpostavljajo njegove bogate izkušnje, drugi ocenjujejo, da je pod njegovim vodenjem inšpektorata prišlo do vrste spornih potez in nepravilnosti.

Med drugim mu očitajo nepooblaščeno spreminjanje internih aktov, prekoračitev pristojnosti, sporno zaposlovanje... Ena najbolj odmevnih Rozmanovih potez je bila odločitev o videonadzoru gibanja zaposlenih po hodniku inšpektorata, to gibanje pa je na monitorju v svoji pisarni spremljala Rozmanova tajnica. Sindikat inšpektorata se je zaradi tega obrnil na informacijsko pooblaščenko, ki je njegovi pritožbi ugodila in zahtevala prenehanje videonadzora. V preteklosti so prihajale na dan tudi informacije, da šolski inšpektor Rozman predava na šolah za honorar. Z Rozmanovimi potezami, ki jih ocenjujejo kot sporne, so nekateri zaposleni na inšpektoratu po naših informacijah v nedavnem pogovoru seznanili tudi državno sekretarko na ministrstvu za izobraževanje Andrejo Barle Lakota.

Kandidat s pestro politično potjo

Pri Božu Flajšmanu naši sogovorniki pogrešajo predvsem več delovnih izkušenj na šolskem področju. Sam pravi, da ima tovrstnih izkušenj veliko, in navaja, da je dobrih osem let poučeval likovno vzgojo, kasneje je opravljal delo strokovnega svetovalca v državnem zboru, kjer se je ukvarjal tudi s področjem šolstva, občasno je predaval, napisal je veliko člankov – tudi o vzgoji in izobraževanju... Res pa je, da je Flajšman v javnosti poznan predvsem po svojem političnem udejstvovanju. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil glavni tajnik Zelenih Slovenije, nato je vodil Ekološki forum pri LDS in postal leta 2012, ko je vodenje tedaj že zunajparlamentarne LDS prevzel Iztok Podbregar, eden od štirih podpredsednikov te stranke. V času protestov je sodeloval pri oblikovanju stranke Solidarnost in postal njen generalni sekretar. Kot smo poročali, se je Flajšman pred tedni potegoval za mesto generalnega sekretarja Rdečega križa, vendar so na to mesto izbrali nekdanjo poslanko Pozitivne Slovenije Renato Brunskole.