Zagrozili so z belo stavko, v pogajanja se je vključil sindikat Fides. Kljub temu se spor med interventnimi kardiologi in vodstvom Univerzitetnega kliničnega centra Maribor ni premaknil z mrtve točke. V minulih petih mesecih so se odnosi zgolj zaostrili.

Kardiologi, ki opravljajo urgentne posege pri bolnikih s srčnim infarktom, se že dalj časa pritožujejo zaradi mizernega plačila za delo zunaj rednega delovnega časa. Celotna štiričlanska ekipa, ki je doma v stalni pripravljenosti, se mora namreč ponoči na svoje stroške pripeljati v službo, plačati parkirnino 1,5 evra za uro, za zdravstveni poseg pa zaslužijo vsi skupaj manj kot 40 evrov neto, kar ni niti odstotek zneska, ki ga kliničnemu centru za eno intervencijo izplača zavod za zdravstveno zavarovanje.

V upravi UKC Maribor omenjeno slabo plačilo utemeljujejo z uvedbo elektronskega evidentiranja delovnega časa. S tem se je spremenilo število nadur v stalni pripravljenosti in tudi višina plačila, kar je po oceni direktorja Gregorja Pivca ključen razlog za nezadovoljstvo na oddelku.

Kompromisa ni bilo

Ekipa interventne kardiologije se je uprla takšnemu aranžmaju in je pred meseci preklicala soglasje za delo zunaj rednega delovnika. Vendar se je zdravljenje kljub temu nadaljevalo, saj ima delodajalec pravico zaposlene razpisati na delo v pripravljenosti brez njihovega soglasja.

Sindikat Fides je januarja predlagal upravi UKC Maribor, da bi interventne kardiologe po končanem rednem delovnem času razpisali v stalno pripravljenost z ustreznim dodatkom. Zdravnik bi potemtakem za vsak opravljeni poseg zaslužil 175 evrov bruto. Direktor Gregor Pivec je predlog zavrnil, ker naj bi bil protizakonit.

Največ, kar je kardiologom v minulih mesecih uspelo izposlovati, je ponudba, da bi dobili 20-odstotni dodatek na osnovno plačo. Tej ponudbi je po naših informacijah uprava UKC Maribor dodala pogoj, da bi morali na kardiološkem oddelku opraviti 200 urgentnih posegov več kot v letu 2013. Vojko Kanič, predstojnik oddelka za kardiologijo in angiologijo, je s tem v zvezi opozoril, da bi plačilo »nočnih« posegov ostalo enako. Zdravnik bi prejel 15 evrov, medicinska sestra pa 8 evrov. Dvesto dodatnih posegov bi bolnišnici zagotovilo odličen zaslužek, saj bi od zdravstvene zavarovalnice prejeli 860.000 evrov, zdravnikom in zdravstvenemu osebju pa bi plačali le 47.000 evrov.

Kardiologi so bili neuspešni tudi z uveljavljanjem drugih zahtev: med drugim so terjali dodatni dopust zaradi sevanja, ki so mu izpostavljeni, saj so do te ugodnosti upravičeni vsi drugi interventni kardiologi v Sloveniji. Terjali so tudi pravico dostopa v bolnišnico skozi urgentni vhod in navsezadnje višje plačilo za urgentne posege. Vse te zahteve vodstvo UKC Maribor vztrajno zavrača.

»S sindikatom Fides smo iskali rešitve za plačilo povečanega obsega dela interventnih kardiologov,« je v odgovoru zapisalo vodstvo UKC Maribor. »Z vodstvom klinike za interno medicino smo se dogovorili, da bo v primeru povečanja obsega dela na oddelku prišlo tudi do izplačila. Trenutno potekajo analize obsega dela. Če bo analiza pokazala povečan obseg dela, bo to ovrednoteno in izplačano pri naslednji plači.«

Dva kardiologa bosta v pripravljenosti ves mesec

Ker direktor Gregor Pivec, kot kaže, ne namerava popustiti, so kardiologi izkoristili vse razpoložljive zakonske možnosti za zaostrovanje razmer. Trije od petih zdravnikov, ki opravljajo posege, so stari nad 55 let in so s prejšnjim petkom preklicali soglasje za delo ponoči. Ker v UKC Maribor ni drugih usposobljenih zdravnikov za te urgentne posege, se je delo na oddelku znašlo na robu zakonitosti. Predstojnik je junijski urnik še zmogel sestaviti tako, da je izkoristil svojo pravico in preostala dva kardiologa razpisal brez njunega soglasja. Eden bo moral biti v nočni pripravljenosti 12-krat, drugi pa 13-krat. Prihodnji mesec takšno prisilno nočno delo ne bo več zakonsko dopustno.

Zaradi tega je Pivec predstojniku že ukazal, naj razmeram primerno reorganizira delo na oddelku. Ker razpoložljivih kadrov ni, je imel Kanič samo naslednji predlog, ki bi preprečil upad ravni zdravstvenega varstva v severovzhodni Sloveniji: »Predlagal sem, naj UKC Maribor zagotovi ustrezno število dodatnih zdravnikov, ki bodo v reševalnih vozilih spremljali bolnike v UKC Ljubljana. Uprava naj tudi obvesti vse regijske bolnišnice, da v Mariboru ne bomo več izvajali interventnih kardioloških posegov zunaj rednega delovnega časa.«