Nekdanji minister za finance Janez Šušteršič se vrača v jasli države oziroma njenih podjetij. Od konca lanskega leta namreč sedi v nadzornem svetu podjetja Delkom, na katero je Dars prenesel trženje svojega optičnega omrežja. Medtem ko na vladi še ugotavljajo, ali so na Darsu s tem kršili koncesijsko pogodbo z državo, je uprava Darsa, ki jo vodi Matjaž Knez, odprla vrata tudi za privatizacijo upravljanja omrežja ob slovenskem avtocestnem križu.
O posebnem podjetju za trženje optičnih vlaken, ki Darsu od 2007 na leto prinese okoli 1,1 milijona evrov prihodkov, je bolj ali manj javno razmišljalo več Darsovih uprav. A prvi resnejši korak v to smer je storila Knezova uprava. Ta je že novembra 2012, torej v času Šušteršičevega ministrovanja, pridobila predhodno soglasje nadzornikov, ki jih vodi Dušan Hočevar, za ustanovitev podjetja. Oktobra lani je podjetje vpisala v sodni register in nanj že prenesla prve naročnike, med drugim tudi Telekom Slovenije.
Po naših informacijah na Darsu pred tem niso pridobili soglasja sedanje vlade. Tudi zato naj bi se na ministrstvu za infrastrukturo in prostor ter Sodu v zadnjem času ubadali z vprašanjem, ali je Dars s prenosom trženja omrežja kršil koncesijsko pogodbo z državo. »Za to odločitev uprave Darsa sem izvedel naknadno, več pa ne želim komentirati,« nam je dejal minister Samo Omerzel. »Želimo povečati prihodke in v prihodnosti zagotoviti nova delovna mesta,« so v Darsu pojasnili razloge za ustanovitev Delkoma. »Strategija Delkoma temelji na ponujanju storitev elektronskih komunikacij prek Darsove infrastrukture. Zgrajeno omrežje želi čim bolj izkoristiti in ga ponuditi tako operaterjem kot tudi poslovnim uporabnikom,« so še dodali.
Delkomu več kot milijon evrov
Toda v zgodbi bodejo v oči nekatere nenavadne podrobnosti. Še vedno je namreč težko najti logično razlago, zakaj je moral Dars kot lastnik optičnega omrežja za vse dodatne prihodke, ki jih namerava ustvariti, ustanoviti novo podjetje in zakaj teh poslov – tako kot do zdaj – ne vodijo neposredno na Darsu. To vprašanje je še posebej na mestu ob dejstvu, da podjetje Delkom ob ustanovitvi ni imelo zaposlenih. Prav tako bo vse stroške, povezane z vzdrževanjem, upravljanjem in razvojem Darsove telekomunikacijske infrastrukture, še vedno plačeval Dars. Ta za prenos dejavnosti torej ni imel nobenega ekonomskega motiva.
Eden od razlogov za ustanovitev Delkoma je bržčas skrit v naslednjem podatku. Presežki denarja, ki ga je Dars do zdaj zaslužil z oddajanjem 300 kilometrov dolgega omrežja, so se do zdaj zbirali na računu državne družbe za avtoceste. To se bo po novem spremenilo. Štirideset odstotkov teh prihodkov bo tako ostajalo na računu Delkoma. Nad njihovo porabo bodo bdeli direktor Andrej Mihevc, nekoč zaposlen na Telekomu, in trije nadzorniki podjetja: poleg Kneza, ki prihaja iz SLS, in Šušteršiča še Jure Vasle, član NSi. Iz kvote te stranke prihaja tudi član uprave Darsa Jurij Svoljšak. Zakaj so na Darsu v nadzorni svet podjetja, ki je v njihovi izključni lasti, imenovali Šušteršiča, ni znano. Opozoriti pa velja, da je imel Knez že pred tem tesne povezave z nekdanjo Šušteršičevo ekipo na ministrstvu za finance. Prav v času Šušteršiča je bil imenovan nadzorni svet Darsa, ki je odstavil Matejo Duhovnik in s tem tlakoval pot imenovanju Kneza. Že lani spomladi pa je Dars za svetovanje pri finančnem prestrukturiranju najel Damijana Cotiča, sekretarja v kabinetu ministrstva za finance v času, ko ga je vodil Šušteršič, za kar mu plačuje okoli 6000 evrov bruto na mesec. Šušteršič za pojasnila včeraj ni bil dosegljiv.
Delkomu posel tudi, če ga Dars proda
V vsakem primeru bo čez Delkom že letos šlo več poslov. Podjetje bo po dokumentih, ki smo jih videli v uredništvu Dnevnika, zaposlovalo, sklepalo pogodbe z zunanjimi izvajalci in odločalo o prihodnjih investicijah v omrežje, ki jih bo financiral Dars. Med njimi naj bi bila tudi nadgradnja Darsovega omrežja in njegovo povezovanje z omrežji v lasti drugih ponudnikov in kabelskih operaterjev. Že v prvem letu delovanja naj bi Delkom izpeljal za dober milijon evrov investicij. Obetajo se posli za dobavitelje prenosne, merilne in druge telekomunikacijske opreme, prav tako za graditelje baznih postaj. V prihodnjih letih naj bi Delkom večkratno povečal prihodke, ki naj bi presegli štiri milijone evrov.
Ena od zanimivejših določb v pogodbi med Darsom in Delkomom, ki jo je Knez novembra lani podpisal z Mihevcem, postavlja tudi temelje morebitni privatizaciji upravljanja Darsovega omrežja. Omenjeno pogodbo je tako domala nemogoče razdreti. To je mogoče predčasno storiti le, če bi Delkom huje kršil obveznosti. Pogodba namreč velja do trenutka, ko Delkom ne bo več v »prevladujoči lasti« Darsa. A s pomembnim dodatkom: Delkom bo po pogodbi omrežje za Dars upravljal še leto dni po tem, ko bo morda prešel v last drugega večinskega lastnika. Povedano preprosteje, če bi se Dars odločil Delkom čez noč prodati, bi kupec podjetja še leto dni nemoteno upravljal in služil z omrežjem v lasti Darsa. Pogodbo s Delkomom sta novembra lani podpisala Knez in Svoljšak.
