Stečajna upraviteljica Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG) Melita Butara je za stroške odvetniških storitev od začetka stečaja gradbinca aprila 2011 do konca lanskega leta porabila skoraj 167.000 evrov. Potrjen predračun odvetniških stroškov je presegla za 27.000 evrov, zato zdaj sodišču predlaga, naj ji za odvetnike za naslednjih šest mesecev odobri še dodatnih 95.000 evrov. Upniški odbor se ji je znova postavil po robu.
Stečajna upraviteljica GPG, ki sicer vseskozi zavrača zahteve upniškega odbora po vlaganju kazenskih ovadb in odškodninskih tožb zoper nekdanje vodilne v GPG, je imela za odvetniške storitve ob začetku stečaja na razpolago 136.200 evrov. Že takrat, ob primopredaji poslov, je namreč ugotavljala, da je v teku veliko sodnih postopkov, glede na število prijavljenih terjatev pa je pričakovala tudi »večje število sodnih postopkov zaradi tožb na prerekane terjatve«. Upniki GPG, ki od ugotavljanja kazenske in odškodninske odgovornosti članov nekdanje uprave družbe pod vodstvom Borisa Dolamiča in nadzornega sveta pod vodstvom Darje Erceg (oba sta prav tako stečajna upravitelja) niso odstopali, so stečajni upraviteljici naložili, da poskrbi za odvetnika, specializiranega za področje kazenskega prava. Našli so ga sami, in sicer so angažirali odvetniško pisarno Kac. Za opravljanje odvetniških storitev za ugotovitev oškodovanja upnikov je sodišče Butarovi stroške odvetniških storitev zvišalo za 4500 evrov, na 140.700 evrov. Vendar je denar za odvetnike pošel. Če ji sodišče odobri povečanje, bo šlo za odvetnike iz stečajne mase GPG več kot 235.000 evrov. »Ker so normirani zneski tožb zelo visoki, predvsem tožb na prerekane terjatve (Stanovanjski sklad RS, ministrstvo za kulturo, Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana...), so tudi nagrade odvetnikov v skladu s tarifo visoke,« je sodišču pojasnjevala Butarova in dodala, da upniški odbor na njen predlog povišanja stroškov za odvetniške storitve ni odgovoril.
Vendar člani upniškega odbora očitno niso mirovali. Ti so na Butarovo naslovili zahtevo, naj zmanjša število odvetniških pisarn, ki zastopajo GPG. Teh je sedem, med njimi odvetnica Katarina Benedik. Ta je tudi sama stečajna upraviteljica in če ji Butarova zdaj odstopa delo, ga je prej ona njej. Benedikova je v stečaju Oriona, ki ga je vodila, Butarovi tako oddala za 165.000 evrov računovodskih storitev. In kaj počne Benedikova v stečaju GPG? Vodi 37 zadev, med drugim pravde iz obdobja pred začetkom stečaja, ki jih je prevzela od Ercegove. Ta je, kot smo večkrat poročali, kot nadzornica GPG za družbo hkrati opravljala odvetniške storitve, njen mesečni pavšal pa je znašal 12.720 evrov. Pred stečajem je bila za svoje storitve v nasprotju z drugimi upniki v celoti poplačana.
V stečaju GPG opravlja odvetniške storitve še odvetnik Domen Neffat, sin Branke Neffat, lastnice družbe Nebra, sicer pa nadzornice Polzele. Neffat vodi osem zadev, ki se nanašajo na prerekane izločitvene zahtevke nepremičninskih upnikov. Odvetnik Marko Savinek vodi šest zadev. Nanašajo se na prerekane terjatve upnikov, ki so hkrati tudi investitorji projektov, odvetnik Tomaž Skubic pa vodi šest zadev, ki se nanašajo na prerekane ločitvene zahtevke upnikov, in nekaj izločitvenih zahtevkov, ki so povezani z isto pravno osebo ali pa jih je prevzel zaradi prezasedenosti drugih odvetnikov. Odvetnik Franjo Martinec vodi tri zadeve, ki se nanašajo na denacionalizacijske zahtevke, odvetnica Irena Hartman pa vodi 23 zadev, ki se nanašajo na stare sodne spore. Odvetnica Danica Čuk vodi dve zadevi, ki ju zaradi prezasedenosti ali odsotnosti niso mogli prevzeti že omenjeni odvetniki.
»Morda se zdi na prvi pogled res veliko število odvetnikov, pa vendar je pri njihovi izbiri treba upoštevati tri bistvene pogoje: strokovnost, uspešnost in hitrost opravljanja odvetniških storitev, prekluzivne roke za opravo posameznih pravnih dejanj in smotrnost prenašanja zadev od enega k drugemu odvetniku,« je sodišču zahtevo upniškega odbora komentirala Butarova. Ob tem je dodala, da je predlog upniškega odbora »nekoliko zapoznel«, saj so skoraj vsi postopki že končani, odvetniki pa so že obračunali svoje tarife. Tudi predlog odbora, da naj se dogovori za popust, se ji očitno ne zdi najbolj na mestu. Kot je pojasnila, odvetnikom ne nazadnje tudi »etika narekuje, da lahko med seboj tekmujejo s kakovostjo svojega dela in ne z vrednostjo svojih storitev«.
