Za okoli 400 učencev OŠ Alojzija Šuštarja, zasebne katoliške devetletke, bo prvi dan šole dvojno poseben. Od danes se jim ne bo več treba stiskati v 110 let starem poslopju Zavoda sv. Stanislava, v katerem jih je pet let gostila škofijska gimnazija. Pričakale jih bodo nove, izredno svetle učilnice, z odličnimi pogoji za sodoben pouk in pogledi na notranji zeleni atrij, bližnjo Šmarno goro in Alpe v daljavi. Poseben dan pa bo tudi za ljubljansko nadškofijo, ki ji je uspelo končati enega od najambicioznejših projektov zadnjega desetletja.
Novozgrajeni kompleks poleg nove šole, ki premore 8000 kvadratnih metrov uporabnih površin in bo lahko sprejela 450 otrok, vključuje tudi vrtec za 80 otrok; ta zavzema približno 1000 kvadratnih metrov površin. Celoten kompleks obsega 31.000 kvadratnih metrov površin. V vseh šolskih objektih zavoda, dijaškem domu, glasbeni šoli in vrtcu bo zaposlenih okoli 200 ljudi, dijakov, gojencev, otrok pa bo več kot 1400. Šolo in vrtec, ki sta povezana tako med seboj kot s staro zgradbo, so zgradili v treh letih, zasnoval ju je novogoriški biro U. R. A. D. Ljubljanska nadškofija je sicer oba objekta nameravala zgraditi že prej, a so ji račune prekrižale finančne težave, ki so nastale zaradi devetmilijonskega finančnega posojila mariborski nadškofiji. Ko je Metropolitani, gospodarski družbi ljubljanske nadškofije, uspelo Američanom prodati delnice Steklarne Rogaške, ki jih je zaradi znanih težav zastavil Zvon Ena, je lahko gradnja po letu premora spet stekla. Ljubljanska nadškofija je tako zagotovila vsa sredstva: okoli deset milijonov evrov. V to vsoto nista všteti kotlovnica in velika kuhinja, ki so ju zgradili že prej. Tone Homar, ekonom, ki je vodil gradnjo, je povedal, da so poskušali z denarjem ravnati čim bolj ekonomično, zato je sam neposredno najemal vse izvajalce. Niso pa skoparili pri zagotavljanju visokih trajnostnih standardov. Šola in vrtec poleg sončnih kolektorjev za ogrevanje tople vode med drugim premoreta tudi ogrevanje na lesno biomaso, sončno elektrarno, ki bo pokrila 30 odstotkov energetskih potreb objekta, in t. i. rekuperator, ki bo v učilnice dovajal predhodno ogret zunanji zrak.
Ker je šola zasebna, se program financira 85-odstotno. Predlani so morali uvesti šolnine. Te znašajo maksimalno 60 evrov na mesec, družine z več otroki imajo popust, pomagajo pa tudi družinam, ki ne zmorejo šolskih stroškov. V ta namen s pomočjo sklada za pomoč vsako leto razdelijo več kot 80.000 evrov.
