Vlada je na včerajšnji seji sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za dograditev avtocestnega predora Karavanke, postopek umeščanja pa naj bi bil končan prihodnje leto. »Po sprejemu uredbe se bo – predvidoma v letu 2016 – začelo aktivnosti projektiranja in odkupovati zemljišča, po pridobitvi gradbenega dovoljenja pa postopke javnega naročanja oddaje gradbenih del,« so povedali v Darsu. Po najbolj optimistični različici naj bi se z gradnjo druge cevi predora spopadli čez tri leta, dela pa končali leta 2020.
Nadejajo se evropskega denarja
Skupna vrednost naložbe po trenutnih ocenah znaša 250 milijonov evrov, od tega pade na slovenska pleča okoli 120 milijonov oziroma 44 odstotkov celotnega zneska. Na vprašanje, ali imajo zagotovljen denar za uresničitev projekta, so pri Darsu odvrnili, da naloge prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor izvajajo v imenu in na račun države. »Finančna konstrukcija projekta še ni zaključena. Dars pa je pri uresničevanju dosedanjih avtocestnih projektov uporabljal različne možne oblike financiranja – od zadolževanja pri domačih in tujih bankah do sofinanciranja iz evropskih skladov, pri čemer smo bili doslej uspešni,« so dodali v družbi, ki upravlja slovenske avtoceste.
Gradnja druge cevi karavanškega predora je, kot ministrstvo za infrastrukturo in prostor navaja v vladnem gradivu, potrebna, ker predor leži na desetem vseevropskem prometnem koridorju in predstavlja ozko grlo. Zgrajen je namreč kot enocevni dvopasovni predor, v katerem poteka promet dvosmerno. Predor povprečno prevozi več kot osem tisoč vozil na dan in v konicah že presega zmogljivost, ki je po evropski direktivi opredeljena kot mejna vrednost za enocevne predore.
Nova predorska cev, ki bo po besedah predlagateljev zagotavljala boljšo pretočnost vozil in tudi večjo prometno varnost voznikom, bo na slovenski strani dolga 3530 metrov. Ob tem bo zgrajen še manjkajoči del avtoceste od cestninske postaje Hrušica do mejnega prehoda Karavanke v dolžini približno 620 metrov.
Kam z izkopanim materialom?
Pri gradnji predora bodo izkopane tudi večje količine materiala, za katerega je v tej fazi predvidenih 12 potencialnih odlagališč v občinah Jesenice in Kranjska Gora. Ker tega ne bo malo – več kot pol milijona kubičnih metrov – in se večina ne bo porabila za gradnjo, so v obeh občinah zaskrbljeni, kaj bodo z vsem tem materialom. Po naših informacijah tudi trenutno izbrana deponijska mesta niso pogodu lokalnima skupnostma, saj so skoraj vsa območja predvidena za pozidavo.
Ko bo zgrajena druga cev predora Karavanke, se bo ves promet preusmeril vanjo, medtem ko se bo stara predorska cev, kjer so že jasno vidne poškodbe, nekaj časa uporabljala zgolj za ubežni rov. Hkrati se bo seveda obnavljala, tako da naj bi dolgoročno vzpostavili promet v obeh ceveh predora.
