Do odvzema prostosti v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Simonu Vrhuncu je pripeljal njegov podpis »luksuzne« pogodbe z Medicoengineeringom, ki so mu bili za vzdrževanje Maquetovih operacijskih miz prvotno pripravljeni plačevati skoraj 21.500 evrov na mesec. Ob hišnih preiskavah na osmih mestih so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) po neuradnih informacijah pridržali še direktorja Medicoengineeringa Igorja Zabreta, njegovo soprogo in prokuristko tega podjetja Tanjo Frantar Zabret, Vrhunčevega pomočnika za komercialne zadeve Bojana Urana ter predsednico razpisne komisije Karmen Tršelič. Tršeličeva je bila sicer že leta 2002 članica komisije za nakup operacijskih miz, ki do danes velja za najbolj razvpito in temeljno afero v zdravstvu. Njen poganjek je tudi naročanje dragega vzdrževanja miz, ki ga trenutno preiskuje NPU.
Nakup brez razpisa
Nakup 38 operacijskih miz dobavitelja Aico Med, predhodnika današnjega Medicoengineeringa, so leta 2002 izpeljali brez ustreznega razpisa. Mize so stale 1,1 milijarde tolarjev oziroma 4,5 milijona evrov, glede na ugotovitve upravnega nadzora pa bi lahko s smotrnejšim pristopom prihranili okoli 600 milijonov takratnih tolarjev oziroma 2,5 milijona evrov. Afera je botrovala odstopu takratnega generalnega direktorja UKC Ljubljana Primoža Rodeta, drugi, ki so sodelovali pri nakupu, pa so jo odnesli brez posledic. Zunajobravnavni senat okrožnega sodišča v Ljubljani je leta 2004 v celoti zavrnil zahtevo za preiskavo zoper Primoža Rodeta, Janeza Zajca, Slavka Marolta in Gregorja Cerkvenika, ki jo je vložilo ljubljansko okrožno tožilstvo. Zanimivo je, da je v nadaljevanju prav Vrhunec, ki je bil v času spornega naročila državni sekretar na ministrstvu za zdravje in član sveta zavoda ljubljanskega kliničnega centra, sprožil tožbo bolnišnice zoper dobavitelja. Sprva so zahtevali ničnost pogodbe, leta 2011 pa so se z Medicoengineeringom poravnali in se dogovorili za kompenzacijo v vrednosti 530.000 evrov pri vzdrževanju opreme. Kljub temu so v Medicoengineeringu še naprej zavračali očitke o preplačilu miz.
Vrhunca naj bi opozarjali, da je znesek pretiran
Stroški servisiranja, ki so NPU tokrat pripeljali v klinični center, pa so povezani z izvirnim grehom pri operacijskih mizah. S pogodbo, podpisano novembra 2002, sta se klinični center in Aico Med med drugim dogovorila tudi, da bo slednji deset let zagotavljal redno vzdrževanje in servisiranje novih operacijskih miz. Po naših informacijah naj v tem času v bolnišnici ne bi imeli celovitega pregleda nad servisiranjem in stroški, tudi zaradi narave sodelovanja z Aico Medom oziroma kasnejšim Medicoengineeringom. Ob naslednjem naročanju vzdrževanja naj tako ne bi imeli zanesljivih podatkov o okvarah in s tem primernem obsegu novega naročila. Sicer pa so razkošno pogodbo med drugim utemeljevali z zelo širokim pokrivanjem težav z mizami, ki jih je predvidela, in operacijami, ki da so v UKC Ljubljana precej pogostejše kot v drugih bolnišnicah (kjer za servisiranje plačujejo manj).
Po naših informacijah naj bi nekateri v bolnišnici Vrhunca že pred podpisom pogodbe opozarjali, da bi bil lahko znesek pretiran in da bi se lahko zaradi takšnega načina vzdrževanja miz znašli v težavah. Vrhunec naj bi takrat vztrajal, da službam bolnišnice zaupa. Pogodbo so v UKC Ljubljana oklestili šele, ko se je nanje usul plaz kritik. Dodatno slabo luč pa na naročilo meče tudi Vrhunčev nastop v Medicoengineeringovem oglasu (kasneje se je skliceval na zagotovila, da bo njegova izjava o dobrih izkušnjah s podjetjem pri urejanju novega hematološkega oddelka zgolj za interno uporabo).
Namesto preverjanja realnih cen prisluhnili ponudniku?
Vodja delovne skupine v NPU Robert Slodej je včeraj potrdil, da policija preiskuje naročilo servisiranja in vzdrževanja medicinske opreme. »Obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je v fazi priprave javnega naročila gospodarska družba poslala javnemu zavodu listine, na podlagi katerih je bilo sestavljeno javno naročilo. Predlagana ocenjena vrednost naročila, ki ni bila realna tržna vrednost, naj bi nastala prav na podlagi te listine,« je pojasnil in dodal, da je predlagana vrednost obveljala tudi v pogodbi, ne da bi bila prej narejena kakršna koli raziskava trga. Če bi triletna pogodba med kliničnim centrom in Medicoengineeringom obstala, bi podjetje neupravičeno zaslužilo 448.000 evrov, kar je več kot polovica 770.000 evrov težke podpisane pogodbe.
Pri visoki ceni storitev Medicoengineeringa bode v oči tudi podatek, da se je podjetju s kliničnim centrom uspelo dogovoriti za bistveno višjo ceno, kot jo je za enake storitve zaračunavalo drugim zdravstvenim ustanovam. Celo kliničnemu centru so v preteklosti za enake storitve izstavljali bistveno nižje račune. Kriminalisti preiskujejo tudi, ali je Medicoengineering koga konkretno (in za koliko) podkupil, da je pomagal pripraviti sporen razpis. Trenutno pa preiskujejo sum zlorabe položaja, zaradi katerega osumljenim grozi od enega do osem let zapora.
Še kakšna vrata?
Slodej računa, da bo preiskava, ki so jo v NPU sprožili pred približno štirimi meseci, »odprla tudi kakšna nova vrata«, s čimer je namignil, da se zna preiskava še razširiti. Predstavniki NPU so bili v ljubljanskem UKC že konec lanskega decembra, ko so začasno pridržali predstojnika ortopedske klinike Vaneta Antoliča in vodjo intervencijske nevroradiologije Zorana Miloševića.
V bolnišnici zatrjujejo, da je bilo naročilo za servisiranje operacijskih miz skladno z zakonodajo, napovedali pa so še, da bo izredna interna revizija prvotne pogodbe, ki jo je Vrhunec naročil konec lanskega leta, končana v dveh tednih. Na ministrstvu za zdravje, kjer po odstopu Alenke Trop Skaza čakajo na novega ministra (v krogih blizu premierke je slišati, da bodo odločanje o kandidatu odložili, dokler ne bo kaj več jasnega o krpanju proračunske luknje), se do dogajanja v največji bolnišnici včeraj niso opredelili. Kratek je bil tudi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Samo Fakin: »Dokler Simon Vrhunec ni obsojen, je nedolžen.« Da je NPU začel obravnavati korupcijo v zdravstvu, pa veseli Karla Erjavca, ki kot začasni minister na začetku leta Vrhunca kljub podpori sveta zavoda za drugi mandat vladi ni želel predlagati v imenovanje. »Ne rečem, da je Vrhunec koruptiven ali da ima od teh zgodb finančno korist – njegov problem je, da nič ne stori,« je dejal.
Neuradno naj bi bilo tudi vse manj verjetno, da bo po včerajšnjem pridržanju vlada Vrhuncu dala zeleno luč za še en mandat. Na položaju vršilca dolžnosti lahko ostane še do konca avgusta.
