Z novim letom so se v državnem zboru sklenile tudi nove pogodbe za strokovno pomoč poslanskim skupinam. Poslanska skupina Pozitivne Slovenije (PS), ki ji iz tega naslova pripada največ sredstev (več kot 600.000 evrov), jih je do zdaj sklenila največ, štiri.
Tradicionalna pomoč
Nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar, ki je s poslansko skupino PS sodeloval že lani, bo za pravno svetovanje v zadevah iz pristojnosti DZ do konca novembra prejel 8480 evrov bruto ali 848 evrov na mesec. Strokovna pomoč »pri procesu političnega odločanja z javnomnenjskimi raziskavami glede aktualne problematike«, ki jo bo ponudila Ninamedia, bo poslansko skupino PS do konca novembra stala 23.790 evrov bruto. Podjetje Korpus (direktor Bogdan Biščak, lastnik Stojan Pelko) mora za slabih 9200 evrov bruto pripraviti »problemsko analizo delavskega solastništva in delavskih odkupov« in besedilo novele zakona o žičniških napravah.
Druga največja poslanska skupina (SDS) je do zdaj sklenila zgolj eno pogodbo. Pripravo predloga zakona (v podatkih DZ ni navedeno, katerega) je za slabih 2800 evrov bruto tradicionalno zaupala Inštitutu Jožeta Pučnika. Kot smo že poročali, je ta inštitut od svoje ustanovitve kar tri četrtine prihodkov prejel od DZ, na račun svetovanja poslanski skupini SDS.
Vogrin zaupa Zamerniku
Pogodbe (tri) je začel letos prvi sklepati nepovezani poslanec Ivan Vogrin, ki ima na voljo približno 25.000 evrov. Kaže, da bo še naprej sodeloval z nekdanjim poslancem in članom izvršilnega odbora SDS Mirkom Zamernikom. Ta bo za pripravo »predloga za spremembo referendumske zakonodaje in primerjavo z rešitvijo konfederacije Švice, predloga in rešitev za nov volilni sistem – neposredni vpliv državljanov na odločanje DZ ter osnutka nove ustave za javno razpravo in zbiranje mnenj« prejel 6750 evrov bruto. »Slovenska ustava pomeni vladavino države in ne ljudstva. Že državni zbor ima napačni naziv. Država ne potrebuje zbora, ljudstvo potrebuje zbor. Nič nismo prav postavili. Slediti je treba samo švicarski ustavi,« je prepričan Vogrin.
Spomnimo, da je KPK leta 2012 opozorila, da je uporaba proračunskih sredstev za strokovno pomoč izpostavljena realnim tveganjem korupcije, navzkrižja interesov in prikritega financiranja političnih strank oziroma povezanih oseb. Računsko sodišče bo končno revizijsko poročilo glede učinkovitosti zagotavljanja strokovne pomoči poslanskim skupinam izdalo predvidoma prihodnji mesec. Namen revizije je, da se sistem spremeni oziroma da se uredijo notranja pravila.
Dodajmo, da se lahko sredstva za dodatno strokovno pomoč namenijo za zaposlovanje javnih uslužbencev za določen čas ali za pogodbeno delo. Lani so imeli poslanci na voljo 2,2 milijona evrov, porabili pa so jih 1,8 milijona.
