Predlog novega pravilnika o delilnikih stroškov ogrevanja in vodomerih za toplo vodo se bo glede na pripombe iz pred kratkim zaključene javne razprave ter medresorsko usklajevanje še spreminjal, so včeraj napovedali na ministrstvu za infrastrukturo. Toda o ukinjanju delilnikov stroškov ogrevanja, čeprav to dovoljujejo evropska pravila, ne razmišljajo. So pa potrdili, da vgradnje vodomerov za toplo vodo na vsako pipo ne bodo zahtevali. Vodomeri bodo obvezni le v tistih večstanovanjskih stavbah z najmanj štirimi stanovanji in skupno pripravo tople vode, kjer ta v stanovanje vstopa le na enem mestu in je vodomer možno vgraditi tako, da je dostopen iz skupnih prostorov. To so praviloma novejše stavbe, ki vodomere že imajo. V osnutku zapisano določilo, da bi morala vodomere dobiti vsa stanovanja, kjer je to tehnično mogoče (kar je po pojasnilih strokovnjakov povsod), bo očitno izginilo iz pravilnika. Z njo pa tudi ekonomsko popolnoma neopravičljivi stroški.
50-odstotnega obračuna po porabi verjetno ne bo
Niso pa se na ministrstvu še dokončno odločili, v katerih primerih bo treba stroške ogrevanja ne glede na delilnike obračunavati po kvadraturi. V osnutku so sicer predvideli, da bi bilo takšno obračunavanje obvezno, če bi manjkala več kot polovica odčitkov z delilnikov oziroma bi ti kazali porabo nič, vendar se ta delež lahko še spremeni.
Povsem jasno ni niti, ali bodo tudi po novem pravilniku korekcijske faktorje, ki izravnavajo pozitivne in negativne vplive različnih leg stanovanj, potrjevali etažni lastniki. V osnutku pravilnika je ministrstvo to nalogo prepustilo izključno izvajalcem delitve, a je včeraj nosilec priprave novega pravilnika Hinko Šolinc napovedal, da te pristojnosti etažnim lastnikom verjetno ne bodo odvzeli. Po nekaj novinarskih vprašanjih si je premislil in dejal, da jih bo najbrž vendarle določal izvajalec delitve, bodo pa stanovalci še naprej odločali o vseh drugih parametrih. To pomeni, da bodo lahko še naprej izbirali, kolikšen delež stroškov bodo plačevali po kvadraturi (20, 30 ali 40 odstotkov) in kolikšnega po porabi (80, 70 ali 60 odstotkov stroškov). Ideji v osnutku pravilnika, da bi ministrstvo delež, ki se obračuna po porabi, določilo fiksno pri 75 odstotkih za nove stavbe z enocevnimi ogrevalnimi sistemi in pri 50 odstotkih za stare stavbe z dvocevnimi sistemi, so se tako po vsej verjetnosti odpovedali.
Vprašljivih 15 odstotkov nižja poraba
Generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu Danijel Levičar je ob tem poudaril, da so se delilniki izkazali za učinkovit in dober ukrep, saj se je poraba energije iz javnih sistemov daljinskega ogrevanja večstanovanjskih stavb po obvezni vgradnji delilnikov znižala za 15 odstotkov. Šele po vrtanju novinarjev pa je Šolinc priznal, da je to znižanje delno mogoče pripisati tudi energetski prenovi večstanovanjskih stavb (s pomočjo Eko sklada jih lastniki prenovijo okoli 600 na leto), medtem ko natančnejših podatkov o tem, za koliko je poskočila poraba elektrike in drugih energentov za ogrevanje, ker v stanovanjih zapirajo radiatorje in se odpovedujejo skupnemu sistemu ogrevanja, po njegovih besedah ni mogoče dobiti. Naj dodamo, da se možni prihranki energije zaradi delilnikov po izkušnjah upravnikov stavb vrtijo med osmimi in dvanajstimi odstotki, medtem ko je ministrstvo ob uvajanju obveznih delilnikov pred tremi leti obljubljalo tudi do 30-odstotno znižanje stroškov.
Ministrstvo je k osnutku pravilnika doslej prejelo 66 pripomb, a te še prihajajo. Nov pravilnik naj bi ministrstvo sprejelo do sredine leta, veljati pa bi začel z novo kurilno sezono letos oktobra.