SDS je zelo zaskrbljena, ker je država v neustavnem stanju. DZ je namreč maja 2013 sprejel ustavni zakon o spremembi 148. člena ustave, ki je določil, da morajo biti vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Ob tem pa bi morala država izvedbeni zakon sprejeti v šestih mesecih oz. do konca novembra lani.
Kot je v imenu predlagateljev povedal Andrej Šircelj, so zato pripravili predlog zakona, ki ga je v obravnavo DZ predložila skupina 20 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Predlog med drugim vsebuje formulo, s katero se za posamezno proračunsko leto določi zgornjo mejo izdatkov proračuna, da bo še zagotovljena srednjeročna uravnoteženost javnih financ. Odstopanje je mogoče le v izrednih primerih. Ta zakon bi se prvič uporabil za pripravo proračuna za leto 2015.
Vlada predloga SDS ne podpira
Vlada po besedah ministra za finance Dušana Mramorja predloga ne podpira, saj "se z njim pretirano omejuje možnost oblikovanja fiskalne politike", predlog pa je bolj strog od omejitev, ki jih za to področje predpisujejo pravila EU. To, da se fiskalno politiko prepusti "matematični formuli brez upoštevanja ostalih dejavnikov", se mu zdi nedopustno. "Morda je primerna za Švico, ne pa za Slovenijo, državo brez lastne monetarne politike," je dejal in opozoril, da nobena države EU ne uporablja te formule.
Enako odklonilno stališče, kot ga imajo do vnovičnega predloga SDS koalicijske SMC, DeSUS in SD, imajo v opozicijski ZL. Luka Mesec je v imenu te stranke izpostavil, da je predlog "recept za grški scenarij" in je za njih nesprejemljiv. Spomnil je na to, kdo in kako je postavil takšna pravila v Evropi in kam je zlati Grčijo in države južne Evrope pripeljala politika strogega varčevanja. Za predlog je dejal, da državo spravlja v "še slabši položaj, kot ji nalagajo obveznosti EU" in da je "bolj papeški od papeža".
Razžiranje socialne države
S povsem enakimi besedami je predlog označil Matjaž Han (SD). Ob tem je spomnil, da je SD edina nasprotovala že sprejemu ustavnega zakona o tej tematiki, saj je pretehtala, da so slabosti večje kot dobrobiti in da takšen način "na široko odpira vrata razžiranju socialne države". Po njegovih besedah podpirajo načelo uravnoteženosti proračuna. "A pri tem je treba odgovoriti, pod kakšnimi pogoji in v kakšnem času je ta cilj možno doseči," je poudaril.
Prav časovnica je ena najbolj pomembnih stvari tudi za ZaAB, je povedala Alenka Bratušek. "Že ves čas si prizadevamo za to, da bo konsolidacija javnih financ postopna, javnofinančna politika pa vzdržna," je spomnila. Sploh v času, ko se soočamo z eno največjih kriz, je dodala. Ta politika namreč ne sme dodatno negativno vplivati na gospodarsko rast in zaposlenost, oboje bi se moralo spodbujati.
Vendar opozicijski SDS in tudi NSi skrbi zadolževanje države. Kot je povedal Jožef Horvat (NSi), je takšno zadolževanje, kot smo mu priča, neodgovorno do državljanov in do naših potomcev, saj poslabšuje življenje ljudi. "Zavzemamo se za koncept, ki bo naredil konec nadaljnjemu zadolževanju, čeprav bodo ukrepi boleči," je dejal in ocenil, da čim dlje bomo odlašali, slabše bo.
NSi predlogu napovedala podporo
NSi je edina v prvi obravnavi predlogu SDS napovedala podporo. Že Horvat je povzel, da se bodo morali poslanci odločati med predlogom SDS in vlado, ki se bistveno razlikujeta v načinu in času izpolnjevanja fiskalnega pravila. Za sprejem enega ali drugega pa bo potrebna dvotretjinska podpora, kar je po mnenju Bratuškove edino pošteno.
Kot nekdanja premierka je spomnila, da so se prav o tem vprašanju usklajevali vso prvo polovico leta, pa jim to ni uspelo. Ob tem je nanizala podatek, da se je fiskalno pravilo v sedaj predlagani obliki v Sloveniji najbolj kršilo v letih 2006 do 2008, "torej v najboljših časih, ki jih je država doslej imela".
