Finančni minister Dušan Mramor za zdaj vztraja, da mora izobraževalno ministrstvo iz »notranjih prihrankov« poleg ukrepov, s katerimi naj bi privarčevali 10 milijonov, zagotoviti še nekaj deset milijonov evrov, od tega 25 milijonov le za odpravo plačnih nesorazmerij. Pogajanja še potekajo.
Za ministrico Stanko Setnikar Cankar ni dileme, ali je treba v šolstvu varčevati. »Če naj vlada obrani javni dolg, ki ne bo presegel treh odstotkov BDP, je varčevanje nujno. V nasprotnem primeru bi z novimi zadolževanji dolgoročno obremenili mlade generacije,« je poudarila. Za ministrico so nesprejemljiva tudi odpuščanja zaposlenih v izobraževanju. »Varnost zaposlitve je velika vrednota,« poudarja. Na ministrstvu so zato sklenili, da ne bodo predlagali nobenih ukrepov, s katerimi bi zmanjšali število zaposlenih v izobraževanju. Po zakonu o uravnoteževanju javnih financ v občinah bi zaposlitev izgubilo kar okoli 1000 zaposlenih v vrtcih in šolah, zato ga niso podprli. Preostane torej – tako pravi ministrica – varčevanje pri investicijah in drugih stroških.
Ministrica pripravljena odstopiti
Prvotno je kazalo, da bo treba nekaj več kot 1,5 milijarde težak proračun za izobraževanje skrčiti za kakšnih 100 milijonov. Ministrica je včeraj povedala, da ji je uspelo izpogajati za desetino tega zneska. Če bo finančni minister vztrajal pri večjih rezih, pa bo na udaru tudi visoko šolstvo, ki so ga predvideni varčevalni ukrepi za zdaj zaobšli (z izjemo univerze Emuni). Na Dnevnikovo vprašanje, ali je pripravljena odstopiti, če bodo zahtevani rezi v javno šolstvo tako radikalni, da bo resno ogrožena dosežena kakovost izobraževanja, je odgovorila pritrdilno. Kje je meja, čez katero ne bo šla, pa včeraj ni želela razkriti: »To je odvisno tudi od tega, kako jo bodo odnesla druga ministrstva.« Sicer pa ministrica upa, da bodo prihodki ob načrtovani visoki gospodarski rasti rasli tako hitro, da bo mogoče varčevalne ukrepe omiliti z rebalansom proračuna za 2015.
V visokem šolstvu, ki je bilo v minulih letih deležno radikalnih rezov, ni predvidenih dodatnih varčevanj. Izjema je mednarodna mreža univerz Emuni. Slovenija je doslej za delovanje te institucije namenila že okoli štiri milijone evrov in vendar se ni vanjo vpisal še noben študent. Ministrica je povedala, da ji bodo namenili za 200.000 evrov manj sredstev, v prihodnje pa bodo resno razmislili o izstopu, če se tudi v prihodnjem študijskem letu vanjo ne bo vpisal nihče. Zagotovila je tudi, da bo ministrstvo začelo varčevati pri sebi. Tako kot vsi javni zavodi na tem področju bo prihranilo od 10 do 15 odstotkov za materialne stroške. Razsipavanja pod njeno taktirko ne bo več, je obljubila.
Stroške splošne in poklicne mature ter zaključnega izpita in NPZ bodo znižali za sedem odstotkov, ker so se za toliko od 2008 do 2014 znižale vrednosti plačnih razredov. Za toliko manj bodo plačevali tudi izvajanje interesnih dejavnosti v šolah. V srednjih šolah bodo znižali ceno na dijaka, ker so ugotovili presežke prihodkov nad odhodki. Glede prenehanja plačevanja učne pomoči pa je ministrica znova poudarila, da bodo vsi otroci z odločbami še vedno deležni učne pomoči, učitelji pa bodo zanjo plačani le, če bo sistemizirana. Sviz je včeraj ministrico znova pozval, naj ta ukrep umakne. V prihodnje naj bi sicer spremenili dosedanji postopek izdajanja odločb za otroke s posebnimi potrebami, ki je po ministričinih besedah zelo »bogat«. V vsaki komisiji sedijo namreč po trije plačani strokovnjaki, ponekod pa je število odločb preseglo vsako razumno mero. Na eni od šol s 540 učenci vsak teden opravijo še 100 ur dodatne učne pomoči.
Omejitve pri maturitetnih tečajih
Na ministrstvu za izobraževanje želijo 325.000 evrov prihraniti z drastičnim omejevanjem vpisnih mest za maturitetne in poklicne tečaje. Po neuradnih informacijah, ki smo si jih pridobili včeraj, naj bi bilo v prihodnjem šolskem letu mogoče maturitetni tečaj v Ljubljani obiskovati samo v eni gimnaziji. Prav tako maturitetnega tečaja po naših informacijah ministrstvo ni odobrilo edini mariborski gimnaziji, ki je zanj zaprosila. Mariborski kandidati za ta tečaj se bodo morali voziti na Ptuj.
Direktorica Šolskega centra Ljubljana Nives Počkar proti temu ostro protestira. Še pred nekaj leti so na njihovi šoli izobraževali po tri oddelke maturitetnih tečajnikov, zdaj imajo le še enega, prihodnje šolsko leto pa naj maturitetnega tečaja sploh ne bi razpisali. Ministrica Setnikar-Cankarjeva je med ključnimi razlogi za ta ukrep navedla ugotovitev iz evalvacije Državnega izpitnega centra, po kateri v povprečju le desetina vseh maturitetnih tečajnikov uspešno opravi maturo. »To je drago in premalo učinkovito,« je prepričana. Maturitetni in poklicni tečaji so vabljivi tudi za fiktivne dijake, ki si z vpisi vanje zagotovijo potrdilo o šolanju in dijaške pravice, zato na ministrstvu s tem ukrepom lovijo dve muhi na en mah. Počkarjeva je prepričana, da to vseeno ni prava pot: »Zaradi te omejitve bo marsikateri dijak ostal brez mature. Treba bi bilo vzpostaviti mehanizme, da bi se v tečaje vpisovali tisti, ki res želijo maturirati, ne pa ukiniti vseh po vrsti. In ne nazadnje: delo v teh oddelkih našim učiteljem predstavlja tretjino učne obveznosti.«
Ministrico smo včeraj še vprašali, ali bo kakšen varčevalni ukrep zadel Slovensko akademijo znanosti in umetnosti; letne nagrade akademikom so namreč težke okoli tri milijone evrov. O možnem zmanjšanju teh nagrad za člane SAZU, ki je sicer samostojni proračunski uporabnik, je vlada že govorila, je povedala. Odločil pa bo parlament.
