Za nujno pomoč socialno ogroženim lahko humanitarne organizacije uporabijo hrano iz državnih blagovnih rezerv, je včeraj sklenila vlada. S tem je odgovorila na pobudo Rdečega križa Slovenije, ki je pred dvema tednoma opozoril, da zaloge prehranskih paketov humanitarnih organizacij kopnijo. Kot so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bodo živila iz blagovnih rezerv v Zavodu RS za blagovne rezerve sprostili trikrat v obdobju od maja do oktobra, njihova skupna vrednost pa znaša 1,37 milijona evrov skupaj z DDV.
Kdaj bo hrana v skladiščih Rdečega križa in Karitas, še ni znano. Z ministrstva so nas po odgovor na to vprašanje napotili na Zavod RS za blagovne rezerve. Tam pa so nam zatrdili, da jim podrobnosti vladnega sklepa še niso znane, zato tudi časovnega poteka dogodkov ne morejo napovedati. Že ob pobudi pa so na Rdečem križu omenili, da bi hrano lačne družine lahko prejele do konca prihodnjega meseca. Z njo bodo bistveno prispevali k lažjemu in dostojnejšemu preživetju socialno ogroženih posameznikov in družin, prav tako pa zagotovili kontinuirano oskrbo ogroženih z osnovnimi prehranskimi izdelki, je včeraj za Dnevnik povedal generalni sekretar Rdečega križa Danijel Starman.
Naša država ima sicer blagovne rezerve hrane za primer vojne, elementarnih nesreč in krize, ki se lahko sprostijo le s sklepom vlade.
Evropska hrana šele jeseni
Ta mesec so z Rdečega križa Slovenije opozorili, da je kljub vsem dejavnostim oskrba s prehranskimi paketi za socialno ogroženo prebivalstvo skrajno skrb zbujajoča, zato so se po pomoč obrnili k vladi. Z nabavo paketov v marcu in tem mesecu so namreč v tej organizaciji po besedah generalnega sekretarja Danijela Starmana porabili ves denar, ki so ga zbrali v akcijah, prvo »evropsko hrano« pa lahko po njegovih besedah pričakujejo šele jeseni. Pretekli evropski ukrep pomoči v hrani, ki je med drugim polnil skladišča humanitarnih organizacij, ki so oskrbovale socialno šibkejše, se je namreč lani iztekel, črpanje evropskih sredstev iz novoustanovljenega sklada evropske pomoči za najbolj ogrožene pa se še ni začelo. Slovenija naj bi iz novega evropskega ukrepa za pomoč v hrani med letoma 2014 in 2020 prejela 20,5 milijona evrov, pravijo na ministrstvu.
Unicefu več kot 22.000 evrov
Naša država pa bo v sklad Združenih narodov za otroke v New Yorku (Unicef) letos prispevala 30.400 ameriških dolarjev oziroma dobrih 22.160 evrov, torej toliko kot lani, je včeraj sklenila vlada. Pred dvema letoma zaradi zaostrene finančne situacije, navaja vlada, prispevka nismo plačali.
Sicer pa Slovenija za dejavnosti Unicefa svoj letni znesek prispeva od leta 2002 (takrat je ta znašal 18.500 dolarjev). Večina evropskih vlad je po navedbah slovenske vlade svoj prispevek v preteklosti povečevala, slovenski pa je ostal relativno nizek. Pred štirimi leti sta tako med državami donatoricami Unicefu največ prispevali Norveška, in sicer več kot 70 milijonov dolarjev (oziroma 42,17 dolarja na prebivalca) in Luksemburg, ki je prispeval 3,7 milijona dolarjev (oziroma 19,35 dolarja na prebivalca). Slovenija bi se z 0,07-dolarskim prispevkom vlade na prebivalca po predvidevanjih vlade uvrstila na 40.–50. mesto na lestvici donatoric. Kot so zapisali, natančneje uvrstitve ni mogoče napovedati, saj so statistični podatki dosegljivi le za 20 največjih držav donatoric.
