Društvo je namreč v pobudi za oceno ustavnosti med drugim navajalo, da je ustava kršena z omejitvijo višine denarne odškodnine, pa tudi z omejitvijo kroga upravičencev do odškodnine.

Hitro in učinkovito doseganje pravičnega zadoščenja za škodo

Vlada pa poudarja, da zakon o odškodninah za izbrisane upravičencem omogoča hitro in učinkovito doseganje pravičnega zadoščenja za škodo, ki so jo utrpeli zaradi izbrisa, pri določanju višine mesečnega zneska odškodnine pa je bilo treba upoštevati tudi finančno stanje države.

Zakon sicer za vsak zaključen mesec izbrisa oškodovancu omogoča do 50 evrov denarne odškodnine na mesec, poleg tega pa ima oškodovanec možnost uveljavljati denarno odškodnino še v sodnem postopku. Pri opredeljevanju upravičencev pa so sledili odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki odškodnine ni prisodil pritožnikoma, ki od izbrisa na noben način nista izrazila želje prebivati v Sloveniji, saj nikoli nista zaprosila za izdajo dovoljenja za prebivanje.

Društva izbrisanih: Zakonodaja je v neskladju z ustavo

Spomnili so tudi na ugotovitev evropskega sodišča o tem, da so zneski odškodnine stvar presoje tožene države, da je glede na izjemne okoliščine primera rešitev o določitvi pavšalnega zneska odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo primerna, in da lahko država sama izbere sredstva, s katerimi bo izvršila sodbo sodišča.

Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji pa je po mnenju Društva izbrisanih prebivalcev v neskladju z ustavo, ker ne odpravlja kršitev človekovih pravic, do katerih je prišlo zaradi izbrisa. Vlada se z društvom ne strinja.

Mnenje, ki ga je sprejela na današnji dopisni seji, je posredovala državnemu zboru in ustavnemu sodišču.