"Danes sem predlagal, da to vprašanje odpremo tudi na vladi, na začetku najprej na zaprti seji, vsekakor pa se bo vlada že ta teden tudi o tem vprašanju začela intenzivno pogovarjati oz. posvetovati," je dejal premier po okrogli mizi Tax-Fin-Lex.
Državni zbor bo v petek na seji odbora za zunanjo politiko razpravljal o pobudi za priznanje Palestine kot neodvisne in samostojne države, kar je predlagala Združena levica.
Poslanci priznanju načeloma naklonjeni
Kot je slutiti iz izjav predstavnikov parlamentarnih strank, so poslanci priznanju samostojnosti Palestine načeloma naklonjeni, vendar predvsem v največjih strankah opozarjajo, da bi bilo treba doseči čim večjo enotnost - v največji stranki SMC govorijo predvsem o poenotenju na ravni države, v največji opozicijski, SDS, pa na ravni Evropske unije in zveze Nato.
A do poenotenja na ravni EU glede tega vprašanja še ne bo prišlo kmalu. Tudi Evropski parlament je v ponedeljek preložil glasovanje o resoluciji o priznanju Palestine na decembrsko sejo.
Švedska kot prva država zahodne Evrope priznala Palestino
Vprašanje priznanja Palestine je sicer postalo aktualno, ko je Švedska kot prva država zahodne Evrope priznala državo Palestino. Priznale so jo tudi Češka, Slovaška in Bolgarija, a še preden so postale članice EU. Nedavno je tudi španski parlament skoraj soglasno sprejel resolucijo, s katero je vlado pozval, naj prizna Palestino, podobno pa je storil tudi parlament v Londonu.
Kot menijo zagovorniki priznanja palestinske države - priznalo jo je sicer že več kot 130 držav - bi Palestincem dali na ta način večjo moč v pogajanjih z Izraelom o ureditvi bližnjevzhodnega vprašanja. Nasprotniki - med njimi so v vrhu predvsem ZDA - pa opozarjajo, da bi to lahko še bolj otežilo mirovni proces med Izraelom in Palestinci.
Je pa končni cilj vseh, da postaneta Izrael in Palestina državi, ki bi živeli druga ob drugi v miru in medsebojnem spoštovanju.