Prihodnji ponedeljek bo Boris Štefanec kot njen novi predsednik prevzel vodenje komisije za preprečevanje korupcije (KPK) – zbiranje kandidatur za njegova namestnika sicer traja do 14. aprila. Ukaz o njegovem imenovanju je podpisal predsednik države Borut Pahor. Iz urada predsednika države smo v zvezi s tem pridobili dokumente, ki jih je imel ob poročilu izbirne komisije (Štefaneca je predlagala kot edinega primernega izmed desetih prijavljenih kandidatov, ki so izpolnjevali formalne pogoje) pred podpisom ukaza na voljo Pahor, pri čemer sta vsebinska, kolikor pač sta, zgolj dva: življenjepis in tako imenovana vizija delovanja KPK.

Rubrike je pustil prazne

Iz prvega je tako med drugim razvidno, da kandidat med delovnimi izkušnjami ni navedel svoje politične funkcije iz časov pred osamosvojitvijo države (sekretar občinskega komiteja ZK), da je pustil prazne rubrike drugi jeziki, komunikacijske in organizacijsko-vodstvene kompetence ter da se ima za dobro usposobljenega za delo z računalnikom, saj dnevno uporablja urejevalnik besedil, preglednice, knjigovodska opravila, spletne storitve, elektronsko pošto in še kaj.

V viziji delovanja KPK pa je Štefanec med drugim zapisal, da je treba delovati v skladu z ustavo, zakoni in podzakonskimi akti, da je treba zastaviti akcijski program, da se je treba zavzemati za koordinirano delovanje vseh, ki imajo opraviti s korupcijo, in da je treba natančno pregledati vsebino javnega pisma (odstopljenega) senata KPK.

Za izvirnika življenjepisa in vizije smo na Dnevniku zaprosili, ker iz povzetka obeh dokumentov, ki ju je po imenovanju objavil urad predsednika države, ni bilo razvidno, s čim je pred svojo odločitvijo v resnici razpolagal Borut Pahor. Drugače rečeno, ob izjavi predsednice izbirne komisije Simone Habič, da jih je, vseh pet članov komisije, Štefanec »v okviru teh vprašanj pač prepričal«, so bile reference kandidata, kot so bile pisno povzete, preprosto videti »premalo« za soglasno odločitev najprej komisije in nato podpis ukaza predsednika države.

Ni zahteval, bilo pa je zaželeno

A vpogled v izvirnika, čeprav se malce razlikujeta od uradnih povzetkov, kaže, da predsednik države zares ni imel na voljo dobrih argumentov za odločitev, kakršno je nazadnje sprejel. Pa tukaj ne gre za vprašanje politične opredeljenosti predlaganega kandidata oziroma njegovo zadnji hip pred imenovanjem preklicano strankarsko pripadnost, ampak preprosto za sposobnosti in lastnosti, ki jih potrebuje nekdo, ki bi rad uspešno vodil protikorupcijsko komisijo.

Ob tem velja dodati, da predsednik države, ki je ob in še bolj po imenovanju problematiziral zakon o integriteti v delu, ki ureja imenovanje funkcionarjev KPK, s tem v zvezi nikoli ni omenil zahtev, ki jih zakon postavlja za kandidate. Te pa so skrajno splošne in formalistične, znanja jezikov, izkazovanja organizacijsko-vodstvenih kompetenc ali česa podobno podrobnega recimo ni med njimi, prav tako pa zakon ne zahteva ne vizije ne življenjepisa. Tudi predsednik države v javnem pozivu tega ni zahteval, bilo je pa »zaželeno, da kandidati predložijo tudi vizijo delovanja komisije za preprečevanje korupcije v mandatnem obdobju (do dve strani A4) ter življenjepis v obliki Europass v slovenskem jeziku«.

Od Štefaneca je Pahor oboje dobil – in očitno je oboje zadovoljilo njegova merila, še prej pa seveda merila komisije. A četudi sta bila to morebiti najboljši življenjepis in vizija od vseh, kar so jih napisali kandidati, predsedniku države imenovanja Štefaneca ne bi bilo treba podpisati. Ne glede na to, da mu ga je kot edinega primernega predlagala komisija pod vodstvom Simone Habič. Borut Pahor te svoje diskrecijske pravice očitno ni hotel izkoristiti in od takrat razloge za svojo sporno odločitev išče v napačnih členih zakona o integriteti.

Življenjepis in vizija delovanja

Za ogled celotnega dokumenta kliknite TUKAJ.

Sklep komisije