Kot je v izjavi za medije po današnjem sestanku povedal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj, bo sindikat podpise začel zbirati v torek po seji svojega izvršilnega odbora, ki naj bi sprejel takšen sklep, šlo pa bo za peticijo, s katero bodo opozorili na zgrešeno politiko varčevanja v šolstvu.
Če bodo varčevalni ukrepi ostali tudi v predlogu rebalansa proračuna, ki naj bi ga vlada v DZ posredovala konec januarja, bodo člani Sviza po besedah Štruklja svoje nezadovoljstvo izrazili tudi z demonstracijami pred vlado.
Ukrepi potrebni zaradi pomanjkanja sredstev
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Setnikar Cankarjeva je po sestanku podarila, da so ukrepi, ki so začeli veljati 1. januarja, začasni, in sicer dokler ne sprejmejo rebalansa proračuna za leto 2015, ki naj bi ga DZ sprejemal februarja. Potrebno varčevanje bo tako po njenih besedah dokončno podobo dobilo šele, ko bo sprejet rebalans. Obema sindikatoma je sicer na današnjem sestanku povedala, da so varčevalni ukrepi v šolstvu potrebni zaradi pomanjkanja sredstev. Pri tem je izpostavila, da so bili ukrepi sprejeti tudi zato, ker se ministrstvo ni odločilo, da gre v zmanjševanje zaposlenih v šolstvu.
Sekretar Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (VIR) Bojan Hribar je v izjavi ocenil, da je ministrstvo z ukinitvijo plačila učne pomoči poseglo v veljaven dogovor, ne nasprotuje pa temu, da se to vprašanje rešuje tudi s sistemskimi ukrepi. Štrukelj pa je dodal, da v Svizu vztrajajo, da ministrstvo omenjeni ukrep odpravi takoj in da se učiteljem plača delo, ki ga opravijo.
»Figo jim je pokazal v obraz«
Kot je na novinarski konferenci Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS) z vseh treh javnih univerz in Konfederacije sindikatov Pergam povedal Marinčič, kot reprezentativni sindikat upravičeno pričakujejo odziv ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Ob tem je komentiral sindikalno-vladni dogovor o plačah, glede katerega je imel VSS zadržano stališče že med pogajanji.
»Občutek imamo, da je vlada ta dogovor sprejela s figo v žepu. V trenutku pogajanj, ko sem postavil ministru za finance Dušanu Mramorju vprašanje, ali misli univerzam zagotoviti sredstva za poplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij, je bil njegov odgovor, da je to problem resorne ministrice,« je pojasnil in zatrdil, da to niso bila samo pogajanja s »figo v žepu«, ampak jim je v tistem trenutku Mramor »figo pokazal v obraz«.
Očitno je vlada računala, da bo lahko primanjkljaj prevrnila nazaj zlasti na nekatere posredno financirane uporabnike, med njimi še posebej na visoko šolstvo in znanost, tudi na zdravstvo, skratka na tiste, ki jim že tradicionalno jemljejo. Vse to po oceni Marinčiča pelje k vpeljavi šolnin v visokem šolstvu.
Če se napovedi ministrstva ne uresničijo, bo »počilo«
Predsednik sindikata ljubljanske univerze Gorazd Kovačič je kot enega najbolj perečih problemov izpostavil zaposlene na asistentskem delovnem mestu z učiteljskim nazivom. »Če bi te osebe opravljale samo vaje, potem bi bilo to še nekje normalno, a se jim pogosto zgodi to, da morajo opravljati učiteljsko delo v obsegu, ki je predviden za asistentsko delovno mesto, kar pomeni deset ur tedensko,« je pojasnil.
To je varčevanje prek izkoriščanja, takšnih oseb z dvojnim statusom na univerzi je 539 ali skoraj desetina zaposlenih, je dejal Kovačič, ki ocenjuje, da bo »počilo«, če se bodo napovedi ministrstva uresničile.
Alarmantno stanje in katastrofalne razmere
Da je na mariborski univerzi stanje že zdaj alarmantno, razmere pa katastrofalne, je potrdila predsednica sindikata te univerze Marija Javornik Krečič. Kot pravi, ne gre samo za pritiske na zaposlene, ampak vse to vpliva tudi na kakovost študija. Ob tem je predstavila nekaj ukrepov, ki jih v imenu racionalizacije izvajajo že kar nekaj časa. Tako na petih članicah delov plač za opravljeno delo sploh ne izplačujejo, skoraj 40 odstotkov zaposlenih zadržujejo v izhodiščnih plačnih razredih in o kakršnemkoli napredovanju sploh ne morejo govoriti.
Na primorski univerzi sicer dve članici poslujeta s pozitivno nulo, a preostale članice si večinoma denar za plače izposojajo, je povedala predsednica sindikata primorske univerze Elizabeta Zirnstein. »Ne vemo, kako dolgo bomo še zdržali. Kar se tiče položaja zaposlenih, pa je situacija takšna, da pogodbe o zaposlitvi niso usklajene z nazivi, ni napredovanj, kar 30 odstotkov zaposlenih na univerzi ima pogodbe za določen čas, po zakonodaji pa je takšna pogodba izjema,« je dejala.
Predsednik Pergama Janez Posedi pa je spomnil, da je vlada že v rebalansu proračuna 2014 izjemno zarezala v visoko šolstvo in ker takrat univerze po oceni sindikatov niso nudile dovolj odpora, se ta situacija nadaljuje.
