V proračunu za prihodnje leto je glede na letos predvidena za tri odstotke nižja masa za plače v javnem sektorju, ob tem da bi brez drugačnega dogovora konec leta prenehala veljati večina aktualnih ukrepov za obvladovanje plačne mase. Po izračunih naj bi triodstotno znižanje plačne mase znašalo približno 83 milijonov evrov.
Do cilja triodstotnega znižanja plačne mase s postopnim zmanjševanjem števila zaposlenih
Po okoli treh urah današnjih pogajanj je glavni vladni pogajalec in notranji minister, ki opravlja tekoče posle, Gregor Virant ponovil, da je ideja vlade podaljšanje zdaj veljavnih ukrepov. Cilj triodstotnega znižanja plačne mase pa bi dosegli s postopnim zmanjševanjem števila zaposlenih.
Znova je poudaril tudi, da to nikakor ne pomeni nižanja plač ali katerekoli druge pravice javnih uslužbencev, temveč tako imenovano mehko metodo zmanjševanja števila zaposlenih, torej z nenadomeščanjem, popravki sistemizacij, racionalnejšim upravljanjem z dežurstvi, nadurami itn.
Zmanjševanje števila zaposlenih okoli dveh odstotkov
Po trenutnem dogovoru se sicer število zaposlenih v javnem sektorju znižuje za en odstotek na letni ravni. Na vprašanje, za koliko odstotkov bi se torej število zaposlenih moralo po novem zniževati, da bi vlada dosegla proračunski cilj, Virant konkretno ni želel odgovoriti. »Pred nami so še zelo dolga pogajanja,« je dejal, a hkrati pojasnil, da bi po njihovem mnenju v prihodnjem letu moralo zadoščati zmanjševanje števila zaposlenih »tam nekje okrog dveh odstotkov«.
Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa je ocenil, da se vladna ideja o podaljšanju trenutno veljavnih ukrepov »delno tepe z ambicijo« triodstotnega znižanja plačne mase. Po njihovi presoji namreč to ni mogoče in bi vlada morala ta cilj opustiti. O dodatnem znižanju ali plač ali števila zaposlenih se namreč v konfederaciji niso pripravljeni pogovarjati, predmet pogajanj je lahko le podaljšanje ukrepov, je zatrdil.
»Spet želijo posegati v javni sektor«
Po drugi strani pa je vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič, kot je dejal, zelo razburjen: »Ponavlja se star vzorec. Naštel bi lahko področja, kjer se je v tej državi naredilo premalo, zdaj pa želijo spet posegati v javni sektor.«
Kot je pojasnil Ščernjavič, je vladi postavil pogoje in tudi naštel konkretne segmente, kjer bi morali narediti več, denimo na področju javnih naročil in davčnih oaz. »Če to ne bo izpolnjeno, mene in najbrž še koga drugega zraven pri pogajanjih ne bo,« je še povedal in pristavil, da bo več jasno v novem krogu pogajanj, ki so predvidena za prihodnji teden.
Vtikanje palice v zakonodajno kolesje
Na dnevnem redu današnjih pogovorov so bile tudi spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na uskladitev z odločbo ustavnega sodišča glede kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe za javni sektor in na reševanje problematike vračila preveč izplačanih plač. O obeh spremembah so sicer pogajalci že opravili kar nekaj usklajevanj.
V Sindikatu vojakov Slovenije pa so danes na svoji spletni strani napovedali, da bodo prek nepovezanega poslanca Ivana Vogrina predvidoma prihodnji teden vložili svojo različico novele, ki se nanaša na kvorum.
Virant je v odzivu za STA dejal, da bo »sindikat očitno prek Vogrina poskušal vtakniti palico v zakonodajno kolesje in blokirati zakonodajno proceduro za zakon, ki bi ga vložila vlada«. A je dodal, da ima pri obravnavi prednost vladni zakon, če ga vlada vloži po nujnem postopku. Vlada pa bo po njegovih besedah novelo vložila takrat, ko se bo uskladila s sindikati.
Štrukelj je medtem pojasnil, da so danes opozorili na to »povsem nesprejemljivo spremembo zakona o sistemu plač v javnem sektorju glede kvoruma«. Zato so se dogovorili, da bo vlada prihodnji teden bolj natančno predstavila svoj predlog, je še povedal.