SDS je glasovanje o odloku, ki je predvideval, da bo referendum 4. maja, tudi obstruirala.
Nemogoči roki, omejevanje volilne pravice, poviševanje stroškov
Še pred tem je namreč stranka z dopolnilom predlagala, da bi referendum izvedli 25. maja in bi tako potekal skupaj z volitvami v Evropski parlament, a je koalicija dopolnilo zavrnila.
Pred glasovanjem o dopolnilu je Branko Grims (SDS) napovedal, da bo stranka zahtevala ustavno presojo odloka, če referendum ne bo potekal 25. maja. Ocenjujejo namreč, da se volivcem s tem, ko se za izvedbo referenduma postavlja »nemogoče roke«, omejuje volilno pravico, hkrati pa samostojen referendum pomeni nepotrebno poviševanje stroškov. Opozoril je tudi, da bi v primeru, da bo referendum 4. maja, predčasno glasovanje padlo tudi na praznik. V koaliciji so v zvezi s tem poudarili, da so predstavniki Državne volilne komisije pojasnili, da je referendum mogoče izpeljati in pri tem upoštevati vse predpisane roke.
»Koalicija denar davkoplačevalcev razmetava z lopato«
V splošni razpravi, ki je sledila predstavitvi poslanskih skupin, je Jožef Jerovšek (SDS) koaliciji zato očital, da denar davkoplačevalcev razmetava z lopato. »Vsi v državi pozivajo, naj se referendum združi z evropskimi volitvami, kljub temu pa se je koalicija odločila za zapravljivost,« je opozoril.
Francu Bogoviču (SLS) se zdi višina stroškov referenduma stvar interpretacije, v stranki pa predlog, da se referendum izvede skupaj z evropskimi volitvami, podpirajo, in sicer predvsem iz enostavnega razloga: »Ta je, da ne zanemarimo 2,2 milijona evrov več stroškov, ki bodo sicer nastali.«
»Prihranek bi bil, če referenduma sploh ne bi bilo«
Direktor službe Državne volilne komisije Dušan Vučko je namreč na seji odbora za kulturo pojasnil, da če bo referendum potekal skupaj z evropskimi volitvami, da bo stal okoli 1,3 milijona evrov, če bo potekal 4. maja, pa bo stal okoli 3,5 milijona evrov.
Mirku Brulcu (SD) se razprava o tem, na kateri dan bi bil referendum cenejši, ne zdi pretirano smiselna. »Prihranek bi bil, če referenduma sploh ne bi bilo,« je opozoril. Jerko Čehovin (PS) pa je dodal, da večino stroškov za referendum tako ali tako predstavljajo dnevnice volilnim odborom: »To pomeni, da ne bo šlo za stran vržen denar, ampak za denar, ki bo šel k ljudem.«
»Stroški bodo nastali zaradi vas, ker ste sprejeli tako slab zakon«
Nasprotno je Robert Hrovat (SDS) ocenil, da referenduma in s tem stroškov sploh ne bi bilo, če vlada ne bi predlagala, koalicija pa sprejela zakona, ki zapira arhive. »Stroški bodo nastali zaradi vas, ker ste sprejeli tako slab zakon,« je dejal.
Tematika, o kateri bomo odločali na referendumu, je strokovno zelo zahtevna, zato je bolje, da je referendum 4. maja, saj bo tako več prostora za razpravo in predstavitev argumentov, je svoje razmišljanje o tem, zakaj bi moral referendum biti v začetku maja, podkrepil Franc Jurša (DeSUS). Opozoril je, da bodo sicer arhivi le popestritev predvolilne kampanje za evropske volitve.
»Namigovati, da volivci na volitvah niso sposobni odgovoriti na več vprašanj, je podcenjevanje volivcev,« pa je nasprotno ocenil Hrovat in opozoril, da znajo ljudje zelo dobro oceniti, kaj je treba obkrožiti.
Poslanci nekdanje stranke, ki je na oblast prišla z umori
Na seji je prišlo tudi do polemike med Francem Breznikom (SDS) ter poslancema SD Majdo Potrata in Mirkom Brulcem. Breznik je namreč dejal, da v DZ sedijo tudi poslanci nekaterih strank, naslednic nekdanje stranke, ki je na oblast prišla z umori, ter da v DZ še danes sedijo nekateri nekdanji člani Službe državne varnosti. Izrazil je tudi prepričanje, da bo tudi Potrata stala pred sodiščem, ko bodo tuji organi pregona zahtevali izročitev.
Brulc je zato Breznika pozval, naj govori tako, da ga bo mogoče tožiti. Potrata pa je dejala, da stranka, ki ji je nekoč pripadala, to je Zveza komunistov, ni bila v nobenem režimu prepovedana in spoznana za zločinsko. »Zato me nimate kaj postavljati pred sodišče,« je dejala in zahtevala opravičilo.
Irglova: Dan referenduma bodo določili njegovi nasprotniki
Irglova je dejala, da je nastala nenavadna situacija, saj bodo dan referenduma o arhivski noveli določili njegovi nasprotniki. Po njenih besedah bi sočasna izvedba referenduma in evropskih volitev 25. maja zagotovila največjo udeležbo in hkrati najmanjše stroške. Predlagani 4. maj je, tako Irglova, v popolnem nasprotju z gospodarnim in preudarnim ravnanjem DZ.
Po besedah Irglove v primeru arhivske novele ni šlo za strokovno odločitev, ampak za politično odločitev z namenom, da se raziskovalcem onemogoči delo, zlasti v zvezi z delovanjem nekdanje Službe državne varnosti. Kot je dodala, leve politične stranke z arhivsko novelo na zelo zvit način zapirajo arhive.
Janko Veber odvzel besedo poslanki SDS Evi Irgl
Izredna seja DZ se je sicer zapletla že na samem začetku, pri predstavitvi stališč poslanskih skupin. Predsednik DZ Janko Veber je namreč odvzel besedo poslanki SDS Evi Irgl, kar je spodbudilo polemično razpravo med poslanci. Veber je sejo DZ prekinil do 14. ure.
Člani poslanske skupine SDS so bili ogorčeni nad predsednikom Državnega zbora Janka Vebra, ki je poslanki Evi Irgl med predstavitvijo stališč SDS do razpisa referenduma o arhivih vzel besedo. Irglova je predstavitev stališča nadaljevala ob izklopljenemu mikrofonu, člani SDS pa so na twitterju Vebrovo dejanje označili za nedemokratično.
Poslanka Alenka Jeraj je na twitterju zahtevala, da predsednik DZ odstopi. »To je konec demokracije. Nekdanji komunisti še vedno želijo vladati z nedemokratičnim ravnanjem,« je zapisala. »Janko Veber iz stranke SD z ukrepom, ki se ga ne bi sramoval diktator Janukovič,« so dodali s stranke SDS. »Kaj takega se v DZ še nikoli ni zgodilo,« je izpostavil dr. Vinko Gorenak in Vebrovo dejanje označil za konec parlamentarizma ter prehod v diktaturo naslednikov ZKS.
Veber: Poslanska je kršila poslovnik
Do zapleta je prišlo tudi pri določitvi dnevnega reda seje. Jože Tanko je - enako kot v petek na kolegiju predsednika DZ - izrazil nestrinjanje s tem, da se kot predlagatelj odloka o razpisu referenduma pojavlja odbor za kulturo. Kot je dejal, bi vloga predlagatelja morala pripasti Irglovi, ki je kot prvopodpisana zahtevi za razpis priložila tudi predlog odloka.
Veber je svojo odločitev o odvzemu besede Irglovi pojasnil z besedami, da je poslanka kršila poslovnik s tem, ker v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS ni govorila o izbiri datuma referenduma, kar je tema izredne seje DZ, temveč o vsebini arhivske novele.
Čeprav se je Irglova pod zahtevo, ki ji je priložila predlog odloka, resda podpisala kot civilna oseba, ji po Tankovem mnenju nihče ne more odvzeti pravice poslanke, da je lahko tudi predlagateljica odloka. Kot je poudaril, je Irglova žrtev »kraje predlagateljstva«, ki sta jo zakrivila predsednica odbora za kulturo Majda Potrata (SD) in njena poslanska skupina.
