V prvi mednarodni raziskavi računalniške in informacijske pismenosti ICILS 2013 so se slovenski osmošolci s 511 točkami odrezali rahlo nadpovprečno. Skupaj s slovaškimi, ruskimi in hrvaškimi vrstniki (razlike med njimi niso statistično pomembne) so zasedli mesta od 7. do 10. klina lestvice štirinajstih držav, kolikor jih je zadostilo vzorčnim zahtevam. Kar 8 odstotkov naših osmošolcev ni doseglo niti prve ravni digitalne pismenosti, manj kot pol odstotka – ali nič v mednarodnem poročilu – pa se jih je uvrstilo na najvišjo zahtevnostno raven.
Dekleta »namahala« fante z 29 točkami razlike
Na prvo raven se je uvrstilo 28 odstotkov, na drugo 47 odstotkov in na tretjo 16 odstotkov učencev. Učenci iz imigrantskih družin so v povprečju dosegli občutno slabše rezultate, prav tako tisti učenci, ki doma nimajo računalnika, kar kaže na to, da slovenski šolski sistem ne izenačuje dovolj socialnih razlik. Koroška, goriška, zasavska in podravska regija so se odrezale bolje od spodnjesavske.
Razlike med prvimi 12 državami so bile na splošno majhne: slovenski šolarji so zbrali le 42 točk manj kot češki. Povsod, tudi v Sloveniji, pa so bila dekleta uspešnejša od fantov: fante so »namahala« z 29 točkami razlike.
Kot sta včeraj povedala nacionalna koordinatorica ICILS dr. Eva Klemenčič ter upravljalec podatkovnih baz Mitja Čepič Vogrinčič, so z raziskavo želeli preveriti sposobnost šolarjev za uporabo računalnika pri raziskovanju, ustvarjanju in sporazumevanju, tako doma kot v šoli in širši skupnosti. Preverjali so zbiranje, upravljanje, ustvarjanje in izmenjavo informacij. Učenci so reševali naloge in izpolnili vprašalnik, posebna vprašalnika pa so izpolnili še učitelji in ravnatelji. Naloge so bile realistične, programsko okolje pa simulirano. Učenci so na USB-ključku dobili vse spletne strani, vsa orodja. Na primer: učenci so morali izdelati spletni reklamni lepak za popoldansko športno aktivnost. V okviru naloge so morali na določeni spletni strani ustvariti svoj račun in določene informacije poklikati na spletnih straneh, ki so jim bile na voljo. Raziskava je pokazala, da se je v vseh državah, z izjemo Turčije in Tajske, večina učencev uvrstila na drugo zahtevnostno raven. To pomeni, da so usvojili temeljne veščine zbiranja in urejanja eksplicitnih informacij, da so bili sposobni slediti specifičnim navodilom za oblikovanje digitalnih izdelkov in poskrbeti za osnovno zaščito osebnih informacij. Niso pa znali avtonomno poiskati vira in ovrednotiti informacije.
Nižji dosežki učencev iz imigrantskih družin
Raziskava je še pokazala, da je višina dosežka statistično povezana z izobrazbenimi aspiracijami otrok – višje ko so, boljši so rezultati –, dostopnostjo interneta doma in številom učencev na računalnik. Države z boljšim razmerjem med učenci in računalniki so se odrezale bolje. Slovenija, ki premore en računalnik na 15 osmošolcev, sodi med solidno, ne pa tudi razkošno opremljene države. Učenci, ki imajo vsaj enega starša Neslovenca, so v povprečju dosegli kar 41 točk manj od učencev iz slovenskih družin.
Rezultate je včeraj na Dnevnikovo prošnjo komentirala tudi državna sekretarka na izobraževalnem ministrstvu dr. Andreja Barle Lakota. Strinjala se je, da je skrb zbujajoče, da kar osem odstotkov naših osmošolcev ne dosega niti prve zahtevnostne ravni, tolaži pa dejstvo, da je ta delež drugje še večji (mednarodno povprečje je 17 odstotkov). Potrebni bodo tudi ukrepi pomoči otrokom iz migrantskih družin. Za vse bo treba najti evropska sredstva, kajti drugih skoraj ni na voljo. Dodala je: »Samo dobra oprema ni dovolj, tudi na tem področju bo treba več pozornosti nameniti razvoju pedagogike in didaktike. Učitelji bi se morali naučiti, kako uporabljati IKT v razredih, potrebovali pa bi tudi več primernega gradiva in časa za njegovo pripravo.«
