Predsedstvo ZSSS je izpostavilo, da minimalna plača trenutno znaša 783,66 evra oziroma 599,73 evra neto. Ta znesek je pod pragom tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo, ki je bil lani postavljen pri 606 evrih na ekvivalentno odraslo osebo na mesec, je dodalo.
Nič kaj dosti bolj po navedbah ZSSS niso optimistični niti podatki o višini minimalne plače v primerjavi s pragom dostojnega plačila. Odbor neodvisnih strokovnjakov, ki svetuje o implementaciji Evropske socialne listine, je namreč kot prag nazadnje priporočil 60 odstotkov neto povprečne plače, v Sloveniji pa smo s 60,6 odstotka tik nad to mejo.
Ob tem so v največji slovenski sindikalni centrali opozorili na pomembnost minimalne plače v luči zaščite dostojnega plačila in ustrezne kupne moči. To izpostavlja tudi vrsta mednarodnih organizacij, so pojasnili.
V luči razprav o možnih posegih v minimalno plačo so spomnili tudi na Grčijo, kjer je "vsem znana trojka februarja lani 'predlagala' znižanje minimalne plače za 22 odstotkov, osebam, starim do 25 let celo za 32 odstotkov". "In kako je ta ukrep 'zagnal' grški trg dela? Februarja 2012 je bilo v Grčiji 1,077 milijona brezposelnih oseb. Februarja 2013 jih je bilo 1,305 milijona," so bili kritični.
ZSSS opozarja, da plače niso del skupne politike EU
Še posebej jih tovrstno razmišljanje moti tudi zato, ker se v Sloveniji hkrati beleži rast plač menedžerjev. Po raziskavi kadrovske agencije Pedersen&partners, ki jo povzemajo, je povprečni direktor srednje velikega podjetja v Sloveniji lani zaslužil 157.800 evrov bruto, kar je 3,6 odstotka več kot leto dni pred tem.
Glede na to, da se ministrska ekipa v razpravi o posegih v minimalno plačo sklicuje na smernice Evropske komisije, so v ZSSS poudarili še, da v pogodbi o delovanju EU eksplicitno piše, da plače niso del skupne politike EU.
V Bruslju so sicer v priporočilih za Slovenijo med drugim zapisali, da je treba "zagotoviti, da plačna politika, vključno z minimalno plačo, podpira konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest". V ZSSS medtem argumente, da bi zniževanje minimalne plače lahko izboljšalo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, zavračajo.
Predsedstvo ZSSS je glede na vse omenjeno sklenilo, da bo v obrambi ustrezne višine minimalne plače uporabilo "prav vsa sindikalna sredstva".
Vlada še ni sprejela nobene odločitve o posegu v minimalno plačo
Poleg tega je napovedalo, da bodo o "navodilih Evropske komisije" na področju minimalne plače v Sloveniji nemudoma obvestili Evropsko konfederacijo sindikatov, "s katero bomo skupaj zahtevali takojšnje pojasnilo evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna in evropskega komisarja za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Laszla Andorja".
Vlada sicer ni sprejela še nobene odločitve o posegu v minimalno plačo, razprava ki jo je na to temo opravila v četrtek, pa je po besedah ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela potekala na podlagi smernic Evropske komisije in iskanja rešitev za gospodarstvo.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki negativnim posegom sicer ni naklonjena, je pojasnila, da so že v sredo govorilo o možnosti neusklajevanju minimalne plače z inflacijo in o uvedbi zakonske možnosti znižanja minimalne plače, če bi se tako dogovorili delodajalec in delavci oz. sindikat. To bi bilo časovno in tudi odstotkovno omejeno, je dodala.
Slovenija spada med države, ki so vpeljale politiko minimalne plače. Pri določitvi njene višine se pri nas po veljavni zakonodaji upošteva rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Znesek minimalne plače za tekoče leto določi minister po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in ga objavi v uradnem listu.
Zadnje zakonske spremembe na tem področju so bile sprejete v začetku leta 2010, ko je ob upoštevanju bruto zneskov prišlo do zvišanja minimalne plače v višini nekaj manj kot 23 odstotkov.
Delodajalce je to močno razjezilo, prav pred kratkim pa je iz njihovih vrst prišla celo ideja o ukinitvi minimalne plače.
