V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so prepričani, da je del zahtev delodajalcev, združenih v dokumentu Kisik za gospodarstvo, škodljiv, in da bi imel, če bi ga vlada upoštevala, katastrofalne posledice za delavce, upokojence in mlade. Kot so opozorili na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, bi v tem primeru ljudje v državi v prihodnosti potrebovali "umetno dihanje".
Po njihovih besedah rdeče niti gradiva ne predstavlja razvojna strategija, temveč nižji stroški delodajalca, z njimi pa manjša socialna varnost ljudi. To države ne more popeljati iz krize, temveč jo lahko le poglobi, verjamejo.
Med idejami, ki so v zadnjem obdobju prišle s strani nekaterih delodajalcev, jih v ZSSS sicer najbolj razburja ukinitev minimalne plače.
ZSSS: Z ukinitvijo odmora za malico se ne bo okrepila konkurenčnost gospodarstva
Bistvo minimalne plače je delavcu in njegovi družini zagotoviti dostojno življenje, v Sloveniji pa temu že zdaj ni tako, je opozorila izvršna sekretarka pri ZSSS Andreja Poje. V tej luči se je vprašala, ali želi biti Slovenija "oaza" v Evropi s kitajskimi plačami. Nesprejemljivi sta tudi ukinitev usklajevanja minimalne plače z inflacijo in uvedba socialne kapice, je dodala.
Izvršni sekretar pri ZSSS Andrej Zorko je bil medtem posebej kritičen do zahtev, vezanih na novo reformo trga dela. V tej luči je bil posebej oster do ponovnega poziva za ukinitev plačanega odmora za malico. Da bi to okrepilo konkurenčnost gospodarstva, je po njegovih besedah "lari fari". Jezi ga tudi ponovni predlog za uvedbo začasnih in občasnih del za brezposelne, saj naj bi to povzročilo neposreden socialni damping.
V ZSSS pogrešajo tudi predloge za okrepitev transparentnosti poslovnega okolja. Poskrbeti bi bilo treba za objavo delodajalcev, ki ne izplačujejo plač, kot so to julija storili Hrvati, objavo kršiteljev in prekrškov s področja delovne zakonodaje ter objavo odgovornih za slaba posojila, je nanizal izvršni sekretar pri ZSSS Goran Lukič. V dokumentu GZS pogreša tudi predloge v zvezi z vlaganjem v kadre, njihovo izobraževanje in usposabljanje.
Sindikati napovedujejo alternativni dokument
Da je dokument pomanjkljiv, se je strinjal tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič. Kot je povedal, manjkajo predlogi na prihodkovni strani proračuna. Čudi ga, da delodajalci molčijo v zvezi s privatizacijo dobrih podjetij, ki polnijo državno blagajno, da ni konkretnih predlogov za zagon gradbeništva in lesno-predelovalne industrije. Osnovna strategija, kako naprej, je šibka, manjka pa predvsem prispevek, kako premagati krizo povpraševanja, je izpostavil.
Na drugi strani je ostro zavrnil predlog za novo pokojninsko reformo in uvedbo malega dela za vse. Dejal je, da se delodajalci iz minulih razprav očitno niso ničesar naučili in zatrdil, da se, če mislijo, da bodo izpolnili tovrstne cilje, motijo.
Prvi mož ZSSS je za konec meseca napovedal alternativen dokument sindikatov. Hkrati je ocenil, da Slovenija ne potrebuje toliko ločenega gradiva, temveč skupno gradivo, ki bi nastalo v dialogu socialnih partnerjev, torej socialni sporazum.
