Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo konkretneje o ukrepih, ki bi bili v takem primeru zmožni dobiti zadostno politično podporo, ni želel ugibati, saj gre po njegovih besedah še za preveč hipotetično vprašanje.
Najbolj pomembno je sprejetje sprememb delovne zakonodaje
"Zagotovo pa je v tem trenutku najbolj pomembno, da se sprejmejo spremembe delovne zakonodaje, tako da bodo te res pomenile večjo fleksibilnost trga delovne sile," je še zatrdil Žerjav.
Vlada in DZ sta bila ob izbruhu trenutne politične negotovosti po objavi poročila Komisije za preprečevanje korupcije sredi uresničevanja tretjega paketa ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki ga je vlada potrdila septembra lani.
Vrsto ukrepov iz paketa je DZ že sprejel, med njimi pokojninsko reformo, zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, v usklajevanju s socialnimi partnerji pa je reforma trga dela. Tretji paket skupno vsebuje 155 rešitev, poleg zakonov še podzakonske akte, strateške dokumente in finančne instrumente.
Operacionalizacija nujnih ukrepov za izhod iz krize
Poleg tega pa se je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v zadnjih tednih redno srečevalo z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) z namenom operacionalizacije nujnih ukrepov za izhod iz krize. Ti naj bi predstavljali ogrodje četrtega paketa ukrepov za pomoč gospodarstvu.
GZS je na podlagi razprave na vrhu slovenskega gospodarstva konec lanskega novembra pripravila nabor 46 ukrepov v obliki t.i. Agende 46+. Ti ukrepi bi po njenih ocenah med drugim prinesli 30.000 novih delovnih mest, ohranili 10.000 delovnih mest, zagnali 4,3 milijarde evrov investicij in razbremenil gospodarstvo za 2,54 milijarde evrov.
Poleg tega naj bi ukrepi izvoz okrepili za 1,55 milijarde evrov in poskrbeli za 15-odstotni prihranek na področju delovanja državnih institucij s področja internacionalizacije. Na finančnem področju naj bi prinesli tudi 90 milijonov evrov več plačanih prispevkov in davkov, petodstotno zvišanje poplačil upnikov v stečaju in 10-odstoten dvig poplačil upnikov v insolvenčnih postopkih.
V GZS so za operacionalizacijo Agende 46+ načrtovali tudi srečanja z ostalimi ministrstvi, v pristojnosti katerih je priprava ustreznih zakonov ali podzakonskih aktov. Ob tem so poudarjali, da gre skoraj izključno za vsebinsko in ideološko nesporne ukrepe, ki pa bi podjetjem močno olajšali poslovanje.
