Prvi del zdravstvene reforme v zdravstvo prinaša nekaj več reda, na primer pri koncesijah in popoldanskem delu zdravnikov. Med ključnimi novostmi, ki jih uvaja predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, pa so zdravstveni centri, v katere bi se povezovale bolnišnice. Na ta način bi lahko bolnišnice racionalizirale svoje poslovanje, saj bi imele skupne podporne in tehnične službe, je poudaril minister za zdravje Tomaž Gantar. Hkrati pričakuje, da bo to, da se bodo bolnišnice povezale tudi strokovno in tako ne bodo več povsod opravljali vseh zdravljenj, dobro vplivalo tudi na kakovost dela.
Za dobro delo morajo imeti dovolj bolnikov
»Medicina se je ozko specializirala. Večina bolnišnic želi zagotavljati vsa zdravljenja, čeprav imajo premalo bolnikov, da bi vse to lahko počeli dovolj kakovostno in da bi bila draga oprema dovolj izkoriščena. Pri zahtevnih obravnavah moraš imeti dovolj bolnikov, da lahko delaš dobro. S povezovanjem in enotnim vodenjem ustanov bo to mogoče zagotoviti,« je poudaril Gantar. Zaveda pa se, da gre za občutljivo politično vprašanje, je dodal. Prav pri idejah združevanja oddelkov in bolnišnic je spodletelo njegovim predhodnikom, potem ko se jim je z vsemi silami uprla lokalna politika.
Za povezovanje v centre se bodo lahko javne bolnišnice odločile same ali pa bo pobudo dalo ministrstvo za zdravje. V osnovnem zdravstvu bi še naprej delovali zdravstveni domovi, ki pa bi se, če vseh predpisanih funkcij ne bi mogli zagotavljati, združevali. V krajih, kjer bi bila pomoč sicer manj dostopna, bi lahko imeli tudi zdravstvene postaje. Še naprej pa bi v osnovnem zdravstvu delali tudi prek koncesij; o njih bi lahko poleg občin po novem odločalo tudi ministrstvo za zdravje. Kot je pojasnil Gantar, gre sicer za možnost, ki bi jo uporabljali bolj izjemoma. Za to bi se odločali, ko bi grozilo zmanjšanje dostopnosti zdravljenja za paciente: »Aktualen je primer železniškega zdravstvenega doma, kjer je težava s podelitvijo koncesije po moji oceni iz neracionalnih razlogov. Upam, da bo rešitev na nivoju Mestne občine Ljubljana sprejeta. V prihodnje bi lahko ministrstvo za zdravje na zakonit način poseglo v reševanje takih primerov.«
Iz končne verzije predloga pa so črtali možnost javnih podjetij, ki je bila že na začetku deležna številnih kritik in pomislekov (o tem smo minuli teden poročali v Dnevniku). Kot je včeraj pojasnil Gantar, so sklenili, da ima ta ideja, ki so jo preučevali, več pomanjkljivosti kot prednosti. »Tako bo za javne zavode in njihovo poslovanje še vedno odgovorna država, ki je tudi še vedno lastnik teh nepremičnin,« je pojasnil.
Novi zakon po Gantarjevem odseva tudi ideje shoda
Z Iniciativo zdravnikov oziroma s pobudniki shoda za ohranitev javnega zdravstva se Gantar v marsičem strinja: »Sem podpornik ideje, ki jo zagovarja ta javni shod – transparentnega javnega zdravstva in omejevanje korupcije.« V tem duhu so pripravili tudi novo zakonodajo, je dodal. Javna razprava bo trajala mesec in pol, zakon pa naj bi sprejemali jeseni. Do takrat naj bi pripravili tudi novi zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo vplival na financiranje zdravstva.
Čeprav bo članstvo v zbornicah glede na predlog prostovoljno, pa to za zdaj ne bo veljalo za zdravniško zbornico, je pojasnil Gantar (nasprotno so predvidevali v zbornici, op. p.). Ob ostrem odzivu zdravniških organizacij (poleg zbornice še sindikata Fides in Slovenskega zdravniškega društva) na novo zakonodajo pa poudarja, da minister pač ne more biti njihova podaljšana roka. »Pozdravljam njihovo željo po sodelovanju, mislim pa, da se tudi sami zavedajo, da je del anomalij v zdravstvu tudi na njihovi strani,« je dejal.
