Bolnišnicam in zdravstvenim domovom se, če interventni ukrepi ne bodo sprejeti pravočasno, slabo piše. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije predvidevajo, da se lahko že z jesenjo težave zaradi omejitev dobav zdravil in materiala za zdravljenje, kakršne so na začetku leta doletele jeseniško bolnišnico, razširijo tudi na druge bolnišnice. Časa, glede na njihove podatke o poslovanju bolnišnic na začetku leta, ni prav veliko.
Zaskrbljeni zaradi nesoglasij v vladi
»Zaradi nesoglasij o interventnih ukrepih znotraj koalicije smo zelo zaskrbljeni,« pravi direktor združenja Metod Mezek. Ob tem, ko se je del koalicije uprl poviševanju prispevkov za vse samostojne podjetnike enako ter širitvi plačevanja prispevkov na dividende in najemnine, jih skrbi tudi, ali bo izkupiček višjih prispevkov na koncu res okoli 100 milijonov evrov. Kaj dosti odstopanja od predlogov ministra za zdravje Tomaža Gantarja si po njihovem ne bi smeli privoščiti. Prvi podatki o poslovanju v letošnjem letu namreč kažejo, da zdravstvo ta denar vse bolj potrebuje: likvidnost se poslabšuje, izgube pa povečujejo. Celjska bolnišnica je imela lani v prvih treh mesecih 180.000 evrov primanjkljaja, letos pa 240.000. Slika sicer ni povsem jasna zaradi težav z uvajanjem novega načina obračunavanja zdravstveni blagajni, zaradi katerih je še vedno »odprtih« za 22 milijonov evrov faktur. V takšnih razmerah se še naprej podaljšujejo roki, v katerih bolnišnice plačujejo dobaviteljem: v primeru novomeške na primer znašajo tri do štiri mesece. Dodatno bo likvidnost poslabšalo izplačilo regresa za zaposlene, ki se mu bolnišnice ne morejo izogniti, je spomnil Mezek. Tudi to bodo bolnišnice prenesle v daljše roke za plačilo dobaviteljem, kar povečuje možnost za zaplete z dobavami.
Za več prispevkov
V bolnišnicah in zdravstvenih domovih so ogorčeni, ker Gospodarska zbornica Slovenija sporoča, da zdravstvo svežega denarja morda ne potrebuje tako nujno, ker imajo še rezerve za varčevanje. A teh ni, zatrjuje tudi Mezek. Zdravstveni zavodi so v zadnjih štirih letih z varčevalnimi ukrepi že izgubili za okoli 15 do 18 odstotkov prihodkov, kar pomeni, da so rezerve v veliki meri že počiščene. Zdaj je po njihovem čas, da se kaj spremeni tudi na strani prihodkov, tako da je izenačevanje prispevkov med različnimi skupinami prebivalcev upravičeno. Tudi širitev plačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje na prihodke iz avtorskih pogodb, dividend in najemnin po njihovem vodi v večjo solidarnost. S pomisleki, da je treba poskrbeti za sistemske prihranke in zdravstveno reformo, se sicer strinjajo, a letos brez interventnih ukrepov s takojšnjimi učinki po njihovem ne bo šlo.
