Varuhinja, ki v petek zapušča ta položaj, je o odnosu države do človekovih pravic dejala, da lahko že iz dejstva, da večino priporočil varuh ponavlja iz leta v leto, sklepamo, da država priporočil ne jemlje resno. Glede sociale in pravic delavcev pa meni, da smo na najnižji točki, odkar je Slovenija samostojna država.
V petek bo posle predala Vlasti Nussdorfer, ki jo je DZ za novo varuhinjo izvolil 1. februarja. Slednjo čaka precej dela. Kot je povedala Čebašek-Travnikova, število pobud varuhu namreč narašča.
Lani so tako prejeli 3353 pobud, kar je največ v posameznem letu, odkar deluje institucija varuha. Po besedah Čebašek-Travnikove konstanta ostajajo pobude s področja otrokovih pravic, ki zavzemajo približno desetodstotni delež, ter pobude s področja okolja, ki predstavljajo od štiri do pet odstotkov vseh pobud.
Prav tako ni posebnih sprememb pri pobudah, ki se nanašajo na policijske postopke, teh je letno okoli sto. Je pa lani padlo število pobud s stanovanjskega področja, medtem ko se je močno povečalo število vprašanj s področij ustavnih pravic, tudi sovražnega govora in vprašanj, povezanih z romsko skupnostjo.
Kot je dejala odhajajoča varuhinja, resnih analiz, zakaj je pojavov sovražnega govora več, še ni. Sama je kot problematično izpostavila odsotnost zakonskih okvirov, s katerimi bi lahko sovražni govor učinkovito zamejili.
Pri tem na nekatere kritike na račun svojega (ne)odzivanja na aktualne primere odgovarja, da je osnovna naloga varuha vendarle obravnava pobud, medtem ko je pri aktualnih dogodkih v izključni domeni in odločitvi varuha, ali se bo odzval ali ne. So pa zadnje v pol leta, letu porabili ogromno časa za pripravo odgovorov na to temo.
