Zbor za republiko (ZZR) je po objavi poročila KPK glede premoženjskega stanja predsednikov političnih strank organiziral vrsto javnih tribun, na katerih so svoja stališča podali tudi predstavniki zbora. KPK pa je februarja letos zaradi izjav, izrečenih na teh tribunah, na tožilstvi v Ljubljani in Mariboru podala več predlogov za pregon.
Med ovadenimi sta tudi Cukjati in Brščič, ki sta na današnji novinarski konferenci pojasnila kontekst izrečenih izjav. Cukjati, ki je bil zaradi suma žalitve že na zaslišanju, naj bi na zborovanju 31. januarja v Lenartu dejal, da je KPK pravzaprav »komisija za diskreditacijo« in njeno ravnanje označil za »perfidni sistem lansiranja laži«.
Cukjati za tema izjavama stoji. Povzel je širše družbeno dogajanje, ki se je začelo z demonstracijami v Mariboru, doseglo vrhunec s poročilom KPK in bilo po besedah Cukjatija v nekaterih medijih pospremljeno s številnimi lažmi o predsedniku SDS Janezu Janši in njegovi družini. Preprosti državljani si enostavno ne morejo misliti, da lahko nekdo v časopisu zapiše takšne laži, je dejal Cukjati.
Brščič: Nisem zdrsnil v osebno obračunavanje
Brščič povabilo policije na pogovor pričakuje v naslednjih dneh. Kot je pojasnil, naj bi bil inkriminiran njegov nastop na tribuni zbora v Ribnici 4. februarja. Komisijo je verjetno zmotila trditev, da je umestitev komisije z vidika ustavnopravne ureditve problematična, saj izdaja načelna mnenja, ki nimajo pravnih, ampak politične posledice, in da deluje s pozicije moralnega arbitra, je povedal.
Ob tem je poudaril, da v svojem nastopu na tribuni niti za trenutek ni zdrsnil v osebno obračunavanje, pač pa se je držal stvarnih problemov delovanja komisije ter njene umeščenosti v ustavnopravno ureditev. Zato je bil zaprepaden, da je to zmotilo dotične osebe in da leta 2013 »govorimo o verbalnem deliktu«.
Po njegovi oceni gre pri ovadbah za nesprejemljivo zlorabo državnih institucij s ciljem utišanja kritike in zastraševanja drugače mislečih, za »natikanje nagobčnika svobodomiselnim posameznikom«, na kar pa ne pristaja. Klemenčič s svojim ravnanjem po besedah Brščiča »izkazuje zelo jasne totalitarne popadke«.
Tudi nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti v ravnanju Klemenčiča prepoznava istovetenje s totalitarnimi idejami, zaradi česar pristojne organe poziva, da po uradni dolžnosti proti njemu uvedejo postopke.