Šturm je prepričan, da mnenje Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ne more dočakati končne ocene pravne pravilnosti in da bo slej ko prej padlo. »Pozneje kot se to zgodi, težji problem bo pred slovenskim pravosodjem. Višja ko bo stopnja, ki bo spoznala pravno nepravilnost tega mnenja, težje bo dobiti odgovor od pravosodnega sistema, kako se je moglo to zgoditi,« je opozoril Šturm.
Povezava s skorajšnjo objavo rezultatov stresnih testov slovenskih bank
Glede konkretnega primera domnevno nepojasnjenega izvor premoženja Janše pa je Šturm dejal, da je fiktivno določena vrednost geodetske uprave »popolnoma nesprejemljiva za pravno relevantno oceno«. Tako tudi finančna preiskava »ne more temeljiti na pravno pravilni pravni podlagi«.
Šturm, sicer nekdanji pravosodni minister, v zadnjih obtožbah zoper prvaka opozicije vidi tudi povezavo s skorajšnjo objavo rezultatov stresnih testov slovenskih bank. Meni namreč, da nekateri očitno želijo »že vnaprej zapreti usta vsem ugovorom, ki bi lahko prišli iz opozicije«.
Kdo je že 25 let tako obseden z Janezom Janšo?
Tudi predsednik Sveta SDS France Cukjati je izpostavil, da je »utemeljevati nezakonitost pridobitve premoženja s tem, ko prodate svojo nepremičnino po tržni ceni in ne po cenitvi Gursa, neresno ali celo pokvarjeno, zavajajoče«. Po njegovih besedah slovensko sodstvo nekatere postopke utemeljuje na čudnih predpostavkah.
Cukjati je tudi spomnil, da je Janša predmet kriminalističnih preiskav že vse od leta 1988, vendar pa nobena od teh ni ugotovila, da bi šlo za kakršnega koli kriminalca. »Ves ta čas je država v veliki meri zaposlena z eno samo osebo,« je opozoril in se vprašal, »kdo je že 25 let tako obseden z Janezom Janšo« in »kdo ima takšno oblast nad organi pregona«.
Nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti je odgovoril, da je Janša »obsesija bivše nomenklature, ki ima še danes v rokah vse vzvode«. Po njegovih besedah je Janša kot »verjetno eden najbolj sposobnih politikov, kar smo jih kdaj koli imeli«, tarča in moteč element, saj se zavzema za vzpostavitev demokratične družbe.
Simoniti je med drugim tudi opozoril, da gre v takšnih primerih za »stalno, namensko in sistematično diskreditiranje oseb ali osebe« ter ustvarjanje pritiska na ljudi, da se jih diskreditira v okolju, v katerem živijo.
V tem pogledu je izpostavil Gorana Klemenčiča. Ta je sicer ravno danes odstopil s položaja predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, vendar pa v času novinarske konference njegova odločitev še ni bila znana. Simoniti je ob tem pristojne organe pozval, naj začnejo postopke proti Klemenčiču zaradi »javnega izražanja protidemokratičnih načel«.
