Širitev osnove za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jo z novim letom prinaša nova pokojninska zakonodaja, marsikateremu podjetju oziroma njegovemu davčnemu svetovalcu povzroča težave. Pojavljati so se začele različne interpretacije, kdo vse bo moral po novem plačevati prispevke, prav tako pa mnogim ni jasno, koliko bo treba zanje odšteti. Po pojasnila smo se zato obrnili na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).
Za dijake in študente, ki delo opravljajo prek študentske napotnice, se z novo zakonodajo ne spreminja nič, torej se za to delo tudi po novem prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne bo plačevalo, so nam zagotovili. Bo pa treba od 1. januarja dalje prispevke plačevati za honorarno delo, pa naj gre za delo prek avtorske, podjemne ali katere druge pogodbe o delu. Izjema bodo le honorarni delavci, ki so že upokojeni. Za vse druge bo treba ne glede na to, ali ima delavec poleg honorarnega dela tudi redno zaposlitev, z novim letom v pokojninsko blagajno vplačati 8,85 odstotka bruto prejemka iz honorarnega dela. Razlika je le ta, da bo moral tisti, ki mu honorarno delo predstavlja le dodaten zaslužek k plači iz rednega delovnega razmerja, ta prispevek plačevati sam. Za tiste, ki niso v rednem delovnem razmerju, pa bo moral po zakonu prispevek plačati delodajalec. Od 1. januarja 2014 pa bodo morali tisti, ki niso v rednem delovnem razmerju, poleg delodajalca tudi sami prispevati v pokojninsko blagajno, in sicer 15,5 odstotka prihodka iz honorarnega dela.
Kljub takšnim zakonskim določbam mnogi opozarjajo, da bodo delodajalci tudi prispevek v pokojninsko blagajno, ki bi ga morali za delavca plačevati sami, prevalili na delavca. Da je to zelo verjetno, ocenjuje tudi ekonomist dr. Tine Stanovnik. Tisti, ki se preživljajo le s honorarnim delom, tako lahko od leta 2014 dalje računajo na skoraj četrtino (24,35 odstotka) manjša izplačila prihodkov kot doslej.
Bodo delodajalci povečali bruto prihodke?
V nasprotnem primeru – če bodo delodajalci honorarnim delavcem povečali bruto prihodke in tako omenjenih 8,85 odstotka plačali sami – pa se bodo povečali stroški dela. Toda po Stanovnikovem mnenju to na konkurenčnost slovenskega gospodarstva ne bi vplivalo, saj je honorarnih delavcev brez redne zaposlitve oziroma statusa samostojnega podjetnika malo. »Izkupiček zaradi širjenja osnove bo relativno majhen, bo pa to povzročilo veliko problemov,« je opozoril.
Pojasnil je, da pobiranje pokojninskih prispevkov od občasnih prejemkov ni tako enostavno kot pri stalnih prejemkih, zataknilo pa bi se lahko tudi pri kasnejšem izračunavanju osnove za pokojnino. Vprašanje je tudi, ali bo izkupiček od širjenja osnove, ki je po Stanovnikovem mnenju namenjen predvsem povečevanju prihodkov pokojninske blagajne in ne toliko skrbi za varno starost vsakega posameznika, odtehtal administrativne stroške, ki jih bo to širjenje osnove prineslo. »Zakaj smo to desetletja pustili pri miru? Verjetno zaradi težav z izvedbo,« je dejal dr. Stanovnik in poudaril, da tudi druge države praviloma ne obdavčijo vseh dohodkov od dela.
Na vprašanje, s kakšnimi težavami se soočajo zaradi širjenja osnove za plačevanje prispevkov in kolikšne stroške bo to širjenje prineslo, nam na ZPIZ niso odgovorili, po konkretne podatke o stroških prilagoditve sistema in izvajanja nadzora pa so nas napotili na davčno upravo (Durs). Tam so nam dejali, da bodo dodatni stroški tako kot pri vsaki prilagoditvi informacijskega sistema zagotovo nastali, kolikšni bodo, pa nam tudi zaradi praznikov še niso mogli povedati. So pa pojasnili, da jim zaradi kratkih rokov – državni zbor je novi zakon sprejel 4. decembra, v Uradnem listu je bil objavljen 14. decembra, veljati pa bo začel 1. januarja – potrebnih prilagoditev programskih podpor ne bo uspelo pravočasno izvesti. Zavezanci zato za določene vrste dohodka nekaj časa ne bodo mogli oddajati REK-obrazcev preko sistema eDavki. Prav tako bo le v omejenem obsegu in postopoma zagotovljen prenos podatkov s teh obrazcev v zaledne sisteme davčne uprave. O tem bo sicer DURS zavezance sproti seznanjal z obvestili na spletnih straneh eDavki.
Bolj pravična obremenitev dela
Na ZPIZ so medtem podobno kot predstavniki sindikatov in delodajalcev poudarili, da je ne glede na stroške, ki bodo nastali zaradi širjenja osnove za plačevanje pokojninskih prispevkov, to nedvomno upravičeno tako z vidika izenačitve cene dela kot z vidika zagotovitve socialne varnosti posameznika. Naj spomnimo, v pokojninsko osnovo se bodo po novem šteli tudi vsi prihodki iz honorarne zaposlitve, od katerih bodo plačani pokojninski prispevki. Ob tem je treba opozoriti, da bodo morali redno zaposleni 8,85 odstotka svojega prihodka iz honorarnega dela plačevati za zavarovanje za posebne primere invalidnosti in smrti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, kar ni enako plačevanju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Prav tako bo posameznik s honorarnim delom po novem nabiral pokojninsko dobo, vendar le do dopolnitve 12 mesecev pokojninske dobe v posameznem letu. To pomeni, da si zaposleni s polnim delovnim časom na račun honorarnega dela ne bodo prislužili niti dneva pokojninske dobe več, jo pa bodo s honorarnim delom lahko nabirali redno zaposleni s skrajšanim delovnim časom in tisti, ki niso redno zaposleni.
Kot smo že pisali, se bo v posameznikovo zavarovalno dobo štelo obdobje, ugotovljeno na podlagi skupnega letnega zneska vseh prejemkov iz honorarnih zaposlitev. Trajanje zavarovalne dobe se ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 odstotkov povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 odstotkov povprečne mesečne plače, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu.
Toda to bo začelo veljati šele leta 2018, kajti novi pokojninski zakon predpisuje prehodno obdobje. V letu 2014 bo tako zavarovancem priznan po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 52 odstotkov povprečne mesečne plače, nato pa se vsako leto, dokler leta 2018 ne doseže 60 odstotkov povprečne mesečne plače, znesek zvišuje za dve odstotni točki: v letu 2015 tako znaša 54 odstotkov, v letu 2016 znaša 56 odstotkov, v letu 2017 pa znaša 58 odstotkov povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun.