Zaradi dolge zime se zamika tako dognojevanje, česanje kot varstvo rastlin in druga spomladanska opravila.
Tako kot pri poljščinah tudi pri zelenjadnicah hladno vreme tako pozno v pomlad vpliva na kasnejši začetek proizvodnje in s tem kasnejši prvi pridelek zelenjave.
Na področju sadjarstva v Goriški regiji škode zaradi pozebe ni, ker so cvetovi breskev še zaprti, cvetovi marelic pa so se komaj pričeli odpirati. Cvet v takšni fazi razvoja prenese temperature od minus štiri do minus pet stopinj Celzija.
Na območju Ajdovščine je na določenih legah že prišlo do pozebe breskev in marelic, vendar bo dokončna ocena pozebe znana šele po tem, ko bodo breskve in marelice dokončno odcvetele, cvetne čašice pa bodo odvržene.
Na ministrstvu pravijo, da se stroški pridelave, če bo v prihodnje ugodnejše vreme, ne bodo povečali, kmetje pa da se bodo predvsem soočili s težavo, ker bo zaradi zamud pri opravilih prišlo do povečanja delovnih konic.
Glede na razmočeno stanje zemljišč je treba počakati, da se njivske površine osušijo, da se dvignejo dnevne temperature, nato pa bo treba izvesti vsa opravila, ki jih v tem času zaradi vremenskih razmer ne morejo.
Prehitra obdelava mokre zemlje pa dolgotrajno prizadene in poškoduje strukturo prsti in s tem njeno rodovitnost, prezgodnje setve v mrzlo zemljo pa pomenijo slabšo odpornost posevkov, ki bodo kalili v hladu, opozarjajo na ministrstvu.
Ob tem so povedali, da se letošnje škode zaradi dolge in hladne zime še ne da oceniti, ker je veliko odvisno tudi od nadaljnjih vremenskih razmer.
