Po besedah državne sekretarke Tine Brecelj so spremembe zakona zgolj manjše in usklajene s pravosodnimi organi. Gre za nabor več različnih rešitev, ki med seboj niso neposredno povezane, so pa potrebne, saj se bo z njimi okrepila pravna varnost, je še razložila državna sekretarka.
Spremembe gredo v smeri krepitve učinkovitosti kazenskega postopka, saj se z nekaterimi določbami administrativno razbremenjuje policijo in tožilstvo, je pojasnila. Novela odpravlja tudi nedorečenosti pri določenih pravnih institutih.
Spreminjajo se denimo določbe glede stroškov hrambe, upravljanja in uničevanja zaseženih predmetov. Če je obtoženi obsojen, sam nosi stroške uničenja zaseženih predmetov, kar je bil doslej strošek države.
Kmalu tudi spremembe zakonov o sodiščih in sodniški službi
Ker novela zakona tudi natančnejše opredeljuje določbe glede predlaganja in odločanja o priporu, je Brecljeva ocenila, da novela le ni tako nepomembna.
Poslanci so med razpravo največkrat izpostavili prav pobeg Hilde Tovšak ter izločitev dokazov in posledično oprostilno sodbo za večino obtoženih v zadevi Balkanski bojevnik.
Kot je dejal Jožef Horvat iz NSi, se sodišča med sojenjem vse bolj namesto z vsebino ukvarjajo samo s postopkom. "In vedno se najde kakšna ali drugačna napaka, s sodišč pa slovesno odkorakajo obdolženci s številnimi obremenitvami za najhujša kazniva dejanja," je dejal. Poslanka PS Maša Kociper je sicer tukaj spomnila, da se že pripravljajo spremembe zakonov o sodiščih in sodniški službi.
