Kot so na vrhovnem sodišču zapisali v pojasnilih za STA, sodnik glede na zakon o sodniški službi ne sme opravljati funkcij ali dejavnosti, ki so po ustavi ali omenjenem zakonu nezdružljive s sodniško funkcijo. Dodatno določa, da sodnik ne sme opravljati odvetniških ali notarskih poslov oziroma gospodarske ali druge pridobitne dejavnosti.
Sodnik prav tako ne sme opravljati poslovodskih poslov in ne sme biti član upravnega ali nadzornega odbora gospodarske družbe ali druge pravne osebe, ki se ukvarja s pridobitno dejavnostjo, navajajo. Poleg tega zakonodaja določa, da sodnik ne sme sprejeti nobene zaposlitve ali dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju službe ali nasprotovalo ugledu sodniške službe oziroma vzbujalo vtis, da pri opravljanju svoje službe ni nepristranski.
Sodnik mora o sprejemu dela, ki ga lahko opravlja poleg sodniške službe, po pojasnilu vrhovnega sodišča predhodno pisno obvestiti predsednika sodišča, predsednik sodišča pa predsednika neposredno višjega sodišča. Če predsednik sodišča meni, da gre za delo, ki ga sodnik po zakonskih določbah ne sme opravljati, predlaga sodnemu svetu, da odloči o nezdružljivosti dela s sodniško funkcijo. Če tako odloči tudi sodni svet, ga sodniku prepove sprejeti.
Predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo sta lani za neformalno mnenje za opravljanje dela ob sodniški službi zaprosila dva sodnika. Ker pa je ocenil, da je tovrstno delo nezdružljivo z opravljanjem sodniške funkcije na vrhovnem sodišču, sodnika nista nadaljevala svojih prizadevanj.
Pač pa je odobril sodelovanje dveh sodnikov v etični komisiji oziroma svetu za pravna vprašanja Evropskega centra za reševanje sporov.
Na vrhovnem sodišču še navajajo, da je svet za sodniško etiko pri Slovenskem sodniškem društvu 7. januarja sprejel mnenje, da sodelovanje sodnikov kot mediatorjev v postopkih sodišču pridružene mediacije ni v nasprotju z načeli kodeksa sodniške etike, pač pa je v nasprotju z načeli kodeksa sodniške etike sodelovanje sodnikov kot mediatorjev ali arbitrov pri institucijah zunaj sodišča.
V Evropskem centru za reševanje sporov navajajo, da sodelavcem zagotavljajo vse pogoje dela, ki jih določa zakonodaja. Arbitri in mediatorji so tako domači kot tuji, med njimi pa je tudi manj kot deset aktivnih sodnikov, so pojasnili za STA.
Današnji časnik Finance se namreč sprašuje, ali gre zaupati sodnikom, ki popoldne delajo pri zasebniku kot mediatorji. Navaja besede sodelavca centra in nekdanjega ministra za pravosodje Aleša Zalarja, da za center dela približno 30 zlasti upokojenih in nekdanjih sodnikov, približno deset pa jih je še aktivnih.
