Glavne rešitve predloga zakona o visokem šolstvu, ki je v javni obravnavi do konca meseca, je udeležencem okrogle mize predstavil minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Kot je poudaril, želijo z zakonom dvigniti kakovost visokošolskega izobraževanja in urediti boljše ter stabilnejše financiranje.

"Šolnin na prvi in drugi stopnji ni, za spremljanje kakovosti pa je zadolžena nacionalna agencija za kakovost. Javni in zasebni visokošolski zavodi bodo na isti kakovostni ravni, kar se mi zdi izjemno pomembno," je pojasnil Pikalo.

Državni sekretar Mirko Pečarič je glede bojazni, da bo v bodoče 40 odstotkov študentov plačevalo šolnine, pojasnil, da bo lahko največ do 40 odstotkov plačljivih mest ob pogoju, da bodo visokošolski zavodi poprej že razpisali in zapolnili brezplačne študijske programe, ministrstvo pa naknadno presodilo, da bi bilo z vidika kakovosti programa "smotrno ugoditi prošnji za razpis dodatnih plačljivih mest". In to je po njegovih besedah dodatna varovalka pri izvajanju študijskih programov.

Pri tem je rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik opozoril, da je treba biti vsaj toliko previden pred nevarnostjo, da slovenskim študentom ne bi obesili prevelik strošek in "si na univerzah zaprli možnost, da bi enkrat postali ponudniki programov za tuje študente, ki prihajajo k nam in bodo ta študij plačali. Zato se je zavzel, da se iz kvot za študijske programe izvzamejo tisti, ki se izvajajo v tujem jeziku. Gre predvsem za programe, kjer bi se izkazalo, da so popolnoma nepotrebni z vidika ščitenja interesa slovenskega študenta, je še dodal Svetlik.

Predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Mitja Urbanc je naštel nekaj poglavitnih pozitivnih sprememb predloga zakona, pri katerih je sodeloval ŠOS in ki so pomembne za študente, med drugim brezplačen študij na prvi in drugi stopnji in ohranjanje statusa študenta po diplomi na prvi stopnji.

"ŠOS se bo v času javne razprave predloga zakona zavzemal za sistemsko urejen in kakovosten visokošolski prostor, ki bo študentom zagotavljal dostopen, brezplačen in v študenta usmerjen študijski proces," je dejal Urbanc. A hkrati pripomnil, da je treba natančneje opredeliti pogoje za dodeljevanje koncesij zasebnim visokošolskim zavodom. Urbanc bi v komisijo za dodeljevanje koncesije vključil tudi predstavnike študentov.

Do konca novembra se bodo vrstile javne razprave, s katerimi želijo na ministrstvu zbrati vse ideje, predloge, pripombe ter dileme v zvezi z zakonom o visokem šolstvu. Že v petek se bodo srečali s Študentskim društvom Iskra, ki nasprotuje zakonu v celoti.