Svoje zahteve so razdelili v pet sklopov: država Slovenija, njeni ljudje in njihove svoboščine; strokovno upravljanje, ustvarjalno okolje in pozitivna selekcija; pravosodje; družina in mladi; bremena krize. »To so zahteve, ki so nastale na podlagi debate 41 civilno-družbenih organizacij, ki so zbrane v pobudo Civilna družba za pravično Slovenijo,« je dejal Jože Možina.
Dosledno spoštovanje države
Možina je pojasnil, da med drugim zahtevajo dosledno spoštovanje države Slovenije, njenih simbolov in obrambnih sil, spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin vseh državljanov. »Čudimo se obujanju jugonostalgije in vtisu, kot da je bila prejšnja država demokratična, prijetna in perspektivna, ko vemo, da je bankrotirala tako moralno kot tudi politično in gospodarsko,« je dejal Možina.
Prav tako zahtevajo transparentno demokracijo z volilnim sistemom, ki povečuje odgovornost izvoljenih poslancev in omogoča učinkovito vladanje. Poleg tega zahtevajo tudi medijsko svobodo ter enakovredno in nepristransko posredovanje družbenih in političnih sporočil. Zavračajo nasilje kot obliko političnega boja.
Odprava vplivov države na gospodarstvo, sodstvo in medije
Po besedah Mitje Štularja zahtevajo tudi odpravo vplivov države na gospodarstvo, sodstvo in medije, takojšnjo vzpostavitev odgovornosti organov nadzora in poslovodstev družb ter zavodov v državni lasti. Zahtevajo tudi pozitivno kadrovsko selekcijo v vseh segmentih družbe in zavračajo delitev kadrov po politični, ideološki, verski ali kateri koli drugi usmeritvi.
Urška Makovec je predstavila zahteve na področju pravosodja. To naj bo prenovljeno, učinkovito in pravično. Zahtevajo, naj bodo na podlagi dokazov obsojeni odgovorni za gospodarska oškodovanja in druga huda kriminalna dejanja, da bo obsojenim zaplenjeno nezakonito pridobljeno premoženje in da bo sojenje potekalo v razumnem roku ter da sodstvo ne bo sledilo kateri koli politični opciji. »Okrog tega ne sme biti nobene debate,« pa bil odločen Možina.
Proti dodatnim varčevanjem na škodo družin
Na področju skrbi za družine in mlade so proti dodatnim varčevanjem na škodo družin. Kot je dejala Andreja Poljanec, zahtevajo, naj vlada prednostno pristopi k reševanju problematike brezposelnosti mladih in zniža obdavčitev plač ter ostalih aktivnih dohodkov ter spodbudi odpiranje novih delovnih mest. Zahtevajo tudi kakovostno in dostopno zdravstveno oskrbo ter kakovostno in pluralno šolstvo, ki bo imelo glavni poudarek na uporabnem znanju.
Breme krize naj se pravično razporedi
Prav tako zahtevajo, naj se breme krize pravično razporedi ter naj se zaščiti kmečko prebivalstvo, kateremu sedaj po mnenju predsednika Svetovnega slovenskega kongresa Borisa Pleskoviča grozi dodatno izčrpavanje z nesorazmernim nepremičninskim davkom. »Zahtevamo, da se bremena krize porazdelijo pravičneje. Tudi davki, ki se obetajo, bodo najbolj udarili najšibkejši sloj, mlado generacijo. To ni pravično. Tudi ni pravično, da se obetajo davki, ki bodo obremenili kmečko prebivalstvo, ki je bilo že tako stalno napadano. Naj se namesto tega obremeni luksuz. Luksuzni avtomobili, luksuzne jahte in vse ostalo,« je dodal Možina.
Po besedah Jožeta Možine je njihov interes, da se zahteve razširijo med ljudi. Prepričani so namreč, da je uresničitev zahtev v dobrobit vseh prebivalcev Slovenije in Slovencev po svetu. »Mislim, da se bo večina slovenskega prebivalstva s tem lahko poistovetila. Razen tistih, ki so imeli prste v marmeladi,« je prepričan Možina. Štular pa tudi pričakuje, da se bodo na zahteve odzvali tisti, ki imajo odločevalske vzvode in moč. Nova zborovanja Civilne družbe za pravično Slovenijo, kot je bilo 27. junija, pa lahko po Možinovih besedah pričakujemo jeseni.
