Gibanje Vseslovenska ljudska vstaja (VLV) je pri notranjem ministru Gregorju Virantu včeraj doseglo, da bo predlog spremembe zakona o javnih zbiranjih začasno umaknjen. O njem se bodo v širši zasedbi – obenem z drugimi vstajniškimi gibanji, sindikati in policijo – spet pogovarjali konec poletja. V gibanju VLV so opozorili, da mora zakonodaja dopuščati organizacijo spontanih mirnih protestov, s katerimi civilna družba opozarja na nepravilnosti v funkcioniranju države, ne pa protestov omejevati in sankcionirati.
Notranje vrenje
Ministrstvo za notranje zadeve je s spremembami zakona hitelo, saj se že za zgodnjo jesen napovedujejo nove ljudske vstaje. Po naših informacijah VLV šesto vseslovensko ljudsko vstajo načrtuje za september, najverjetneje jo bodo organizirali v petek, trinajstega. »To je eden od možnih datumov, o katerih smo se pogovarjali,« nam je potrdil predstavnik VLV Uroš Lubej. Razloge za nadaljevanje vstaje vidi v vladi premierke Alenke Bratušek. »Nova vlada ni spremenila politike. Zamenjalo se je nekaj obrazov, ne pa tudi načina vodenja države.« Lubej opozarja, da zahteve, ki so bile postavljene na zadnji vstaji, 27. aprila, niso bile izpolnjene. Tedaj je gibanje VLV med drugim zahtevalo »novo gospodarsko politiko, ki bo zagotovila delovna mesta, dostojne plače in socialno varnost«, »sojenje vsem, ki so v zadnjih dvajsetih letih oropali Slovenijo«, konec »uničevalne politike varčevalnih ukrepov po diktatu evropske finančne in politične elite« ter »zaplembo premoženja tistih, ki so v zadnjih dvajsetih letih upravljali javni denar, a ne dokažejo izvora svojega premoženja«.
To zadnje kot svojo osrednjo zahtevo poudarjajo tudi v gibanju Feministična Akcija FemA, kjer pa so nas opozorili na manjši razkol v protestnem gibanju. VLV, pravijo, je ob zadnji vstaji nekritično prevzela pobudo zdravniške iniciative za transparentno in strokovno javno zdravstvo, ki poleg zahteve po ohranitvi javnega zdravstva predvideva tudi delno privatizacijo zdravstveno-zavarovalniških storitev. »Takšna poteza je nesprejemljiva!« opozarja pripadnica FemA Renata Šribar.
Jeseni bo stranka Solidarnost nared
Razmerja med skupinami, ki se povezujejo v vstajniško gibanje, in njihova (različna) stališča do ključnih javnih vprašanj bodo vplivala na skorajšnje oblikovanje trdnejših političnih skupin oziroma strank.
Za vstop na politično prizorišče se trenutno najbolj intenzivno pripravlja stranka Solidarnost, ki jo ustanavljajo nekateri člani med vstajami oblikovanega Odbora za pravično in solidarno družbo. Tržaški zgodovinar Jože Pirjevec je že sredi maja v imenu »pripravljalnega odbora stranke v ustanavljanju« na informativno srečanje – v Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine se je takrat zbralo okoli sto podpornikov – povabil vse, »ki želijo pomagati pri delovanju nove leve stranke v slovenskem prostoru«. »Na tem srečanju smo po posameznih vsebinskih področjih oblikovali dvanajst skupin, ki so se kasneje začele redno sestajati. Konec junija smo sestavili nekakšne zametke dokumentov, ki se bodo čez poletje medili v potencialni program stranke,« nam je porajanje stranke pojasnil njen (bodoči) član Tone Vrhovnik Straka. Dodal je, da »sta že v pionirski fazi nastala osnutka statuta in etični kodeks stranke«, ki so ju na majskem srečanju predstavili Zmago Zadnik, Vesna Mikolič in Boris Vezjak. Kot smo tedaj poročali v Dnevniku, za programske vsebine stranke skrbi nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber.
Ustanovni kongres stranke naj bi tako predvidoma potekal konec septembra oziroma v prvi polovici oktobra, kdo naj bi bil njen predsednik, pa še ni znano. Po Vrhovnikovih besedah težav z izjavami o ustanovitvi stranke nimajo, saj naj bi že presegli kvoto dvestotih podpisov, ki jih potrebujejo za ustanovitev. Ob tem velja sicer dodati, da ima Odbor za pravično in solidarno družbo trenutno okoli sedemsto petdeset članov. »Pričakujemo, da s samo ustanovitvijo stranke ne bo težav. Za jeseni predvidevamo tudi pogovore in srečanja z državljani v različnih slovenskih krajih. Našo mrežo bomo razširili po terenu,« napoveduje Vrhovnik Straka. Ob tem dodaja, da imata tako odbor kot Solidarnost tesne vezi z vstajniki in da sta del tega vstajniškega gibanja. »Nekatere skupine med vstajniki so začele razmišljati o tem, da je treba vstopiti v politični diskurz in vrniti politiki ugled, ki ga je v zadnjih letih izgubila. Zato so tudi nastale ideje, da bi se strankarsko povezovali. Pobud je kar precej.«
Množica novosti
V gibanju VLV so do oblikovanja stranke bolj zadržani. Njihov predstavnik Boris Žulj je zatrdil, da o ustanovitvi sploh ne razmišljajo, Uroš Lubej pa pravi, da je za to še prezgodaj. »Vztrajati moramo kot gibanje, saj nič ne kaže, da bi se bližale predčasne volitve,« je ocenil. »Trenutno to nikomur v parlamentu ne bi ustrezalo, redne volitve pa so napovedane šele čez dve leti.« Kljub temu dopušča možnost, da se bo katera od skupin, združenih v VLV, odločila za povezovanje z drugimi skupinami in oblikovanje stranke. »Možna so sodelovanja s Solidarnostjo, Igorjem Šoltesom (nekdanjim predsednikom računskega sodišča, ki je pred nekaj dnevi napovedal ustanovitev nove stranke, katere del bi lahko bila tudi Iniciativa zdravnikov za transparentno in strokovno javno zdravstvo, op. p.) ali Iniciativo za demokratični socializem.« V tej iniciativi se v ustanavljanje stranke »za vsako ceno« sicer ne želijo spuščati. »Začeli smo z iniciativo, naš končni cilj je seveda stranka, ampak šele tedaj, ko bomo zbrali dovolj posameznikov, ki bi bili glavno gonilo stranke,« pojasnjuje član iniciative Sašo Furlan.
Sodelovanje z vstajniškimi gibanji in nastajajočimi strankami pričakujejo tudi v že obstoječi (novi-stari) stranki za trajnostni razvoj Slovenije TRS. »Pred naslednjo jesensko vstajo lahko potrdim, da so naša stališča podobna stališčem VLV,« pravi glavni tajnik stranke Iztok Majhenič. »Sprememb, ki smo jih zahtevali, v politiki ni.« Majhenič je ob tem opozoril, da »vedno obstaja tudi možnost predčasnih volitev«.
