Do Zoisove štipendije so, enako kot prejšnja leta, upravičeni tisti dijaki in študenti, ki dosegajo določen učni uspeh ali so se izkazali z izjemnimi dosežki. Do štipendije so upravičeni tudi zlati maturanti, ki ta uspeh lahko uveljavljajo pri prošnji za štipendijo, ko se vpisujejo na fakulteto. Študenti pa lahko za Zoisovo štipendijo kandidirajo tudi, če so uvrščeni med pet odstotkov najboljših študentov svoje generacije. Dijaki, ki želijo še naprej prejemati štipendijo oziroma zanjo kandidirajo na novo, morajo vlogo oddati do 9. septembra, študenti pa do 9. oktobra.

Osnovna Zoisova štipendija za dijake znaša 66 evrov, za študente pa 102 evra. Dijakom in študentom, ki se bodo izobraževali v tujini, bo sklad izplačal še enkrat višji znesek štipendije. Poleg osnove pa tako dijaki kot tudi študenti lahko pridobijo še razne dodatke, in sicer dodatek za vrsto in področje izobraževanja, ki znaša 30 evrov, dodatek za uspeh bodisi v višini 21 bodisi 38 evrov in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, ki znaša 51 evrov. Študenti in dijaki, ki se izobražujejo zunaj domačega kraja, lahko pridobijo še dodatek za bivanje zunaj kraja stalnega bivališča, ki bo njihovo osnovo okrepil z dodatnimi 86 evri.

Zaradi lanskoletnih težav s potrdili o bivanju zunaj kraja stalnega prebivališča velja opozoriti, da morajo dijaki in študenti, ki želijo pridobiti dodatek za bivanje zunaj domačega kraja, do najpozneje prvega šolskega dne na pristojni upravni enoti prijaviti začasno prebivališče. To pomeni, da si morajo dijaki do najpozneje 2. septembra, študenti pa do 1. oktobra urediti začasno bivališče. Potrdila o začasnem bivališču prosilcem sicer ni treba dodati k vlogi za pridobitev oziroma nadaljnje prejemanje štipendije, saj te podatke uslužbenci sklada lahko pridobijo iz uradnih evidenc. Toda na Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije prosilcem kljub temu svetujejo, naj potrdilo o začasnem bivališču oddajo skupaj z vlogo, da bi sklad hitreje rešil njihovo vlogo.

Spomnimo, lansko leto sklad za štipendije več sto študentom ni podelil dodatka za študij zunaj domačega kraja, ker niso pravočasno uredili začasnega bivališča. Veliko teh študentov si je dodatek poskušalo izboriti s pritožbo na odločbo za Zoisovo štipendijo. Mnogi med njimi pa še danes čakajo, da ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti te pritožbe razreši. Na ministrstvu so nam maja povedali, da so prejeli 940 pritožb v zvezi s Zoisovimi štipendijami, med njimi približno 750 takšnih, ki so se nanašale na upravičenost do dodatka za bivanje. Takrat so zagotovili še, da pritožbe rešujejo po vrstnem redu dospelosti in da se jih trudijo reševati čim prej, niso pa pojasnili, zakaj sploh prihaja do takšnih zamud.

Javni sklad pa kandidate spodbuja, naj vloge skupaj z vsemi potrebnimi dokumenti oddajo čim prej, saj bodo tako uslužbenci sklada lahko hitrejše reševali vloge.